Dolenc, Viktor (1841–1887)

Dolenc Viktor, trgovec in politik, r. 22. dec. 1841 v Senožečah, u. 20. jul. 1887 v Trstu. Šolal se je v Postojni in Gorici, kjer je dovršil 4 razr. realke, živel nato na Razdrtem pri očetu Leopoldu D., absolv. juristu in posestniku, oboževatelju franc. naroda in njega literature, ki je tudi sina poučeval v franc., služboval kot knjigovodja pivovarne v Senožečah, od 1867 v Lenasijevem mlinu v Solkanu, 1869 v Červinjanu, nato v Gorici in se preselil 1877 v Trst. Javno delovanje je pričel v Solkanu, kjer je podpiral M. Doljaka pri ustanovitvi čitalnice, govoril 1868 na taboru pri Šempasu k četrti točki dnevnega reda, naj se podeljujejo javne službe domačinom, bil član in odbornik polit. društva Soče, poročal na občnem zboru 23. febr. 1871 o prizadevanju odbora, da se ustanovi za vse primorske Slovence tednik, a ker ni bilo pričakovati od istrskih in tržaških Slovencev udeležitve, predlagal ustanovitev polit. časnika kot organa društva Soče, ki bi izhajal dvakrat na teden (Soča 1871, št. 1). Izdajal je Sočo kot urednik in lastnik do konca 1876, objavil v njej številne polit. in narodno-gosp. članke, povzdignil prvi glas proti Černetovi omahljivi politiki, zagovarjal Mladoslovence in bil proti oportunistični politiki lj. prvakov. V Trstu je bil predsednik delavskega podpornega društva, starosta Sokola, podpredsednik polit. društva Edinosti, prvomestnik načelstva tržaške podružnice CM družbe ter predlagal na njeni prvi skupščini v Lj. ustanovitev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu (Vestnik CM I, 12), prevzel 1884 uredništvo E, ustanovil lastno tiskarno, kjer se je tiskala E do apr. 1898 (pozneje tiskarna Fr. Polič), izdal Kol. za 1884 in kažipot po Trstu (adresni kol.), da seznani Slovence s trg. običaji in razmerami v Trstu, ter dodatek s poučno in leposlovno vsebino. — Prim.: Lončar, Politično življenje Slovencev, 140; Slovan 1887, 289 (s sliko). Pir.

Dolenc Viktor, trgovec in politik, r. 22. dec. 1841 v Senožečah v gradu kneza Porcije, kjer je bila tedaj mati pri svoji materi in očimu Dejaku, grajskem oskrbniku, u. 20. i jul. 1887 v Trstu. Oče Leopold, absolviran jurist in bogat posestnik, mati Ivana Laurin. Do sedmega leta je živel pri starših na Razdrtem, nato je dovršil osn. š. (4 razr.) v Postojni in 4 razr. realke v Gor. Eno leto je ostal doma in oče, ki je oboževal Francoze in njihovo literaturo, ga je učil francoščine. Veliko je občeval s pesnikom Miroslavom Vilharjem, ki je imel za ženo materino po pol sestro. Po 16. letu je stopil kot knjigovodja v pivovarno v Senožečah, katere lastnik je bil Ivan Dejak, nečak Viktorjevega deda. Umrla sta mu mati in oče in ostal je sam s sestro Ivano; ta je odšla k Vilharjevim, zanj pa so skrbeli Dejakovi. 1867 se je preselil v Gor. in delal v Solkanu v mlinu B. A. Lenassija, ki je imel za ženo njegovo sestrično. Tedaj je začel s solkanskim županom Matijem Doljakom javno delovati. Pomagal je ustanoviti v Solkanu prvo čitalnico na Gor. (1868) in govoril istega leta na taboru v Šempasu, naj se podeljujejo javne službe domačinom. 1869 je odšel s sestro v Cervignano k podjetju Trip e Furlani in se seznanil z Eliso Lovisoni, s katero se je 21. avg. 1873 poročil. Po letu dni se je vrnil v Gor. in bil član in odbornik polit. društva Soče, poročal na občnem zboru 23. febr. 1871 o prizadevanju odbora, da se ustanovi za vse primor. Slovence tednik, ker pa ni bilo pričakovati od tržaških in istrskih Slovencev udeležbe, naj ustanovi društvo Soča svoj organ, ki bi izhajal dvakrat na teden (Soča 1871, št. 1). 31. marca 1871 je začela izhajati Soča, organ slov. polit. društva goriškega za obrambo narodnih pravic, izhaja vsako 2. in 4. sredo meseca (od 1872 tednik), izdajatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc (do konca 1876). V listu je priobčil številne polit. in narodnogosp. članke. 1875 se je preselil v Trst in postal družbenik trg. podjetja Pipan & Comp. Kot trgovec je prepotoval velik del južnoslovanskih dežel. V Trstu je bil preds. Delavskega podpornega in bralnega društva, starosta Sokola, podpreds. polit. društva Edinost, prvomestnik načelstva trž. podružnice CM družbe in predlagal ustanovitev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu (Vestnik CM I, 12). Jan. 1884 je prevzel uredništvo E, za katero je ustanovil lastno tiskarno; v njej se je tiskala E do 2. apr. 1898, ko je dobila svojo. Izdal je Koledar za 1884 in Kažipot po Trstu (adresni koledar), da seznani Slovence s trg. običaji in razmerami v Trstu, ter dodatek s poučno in leposlovno vsebino.

Prim.: Dr. H. D...C (= Hinko Dolenec), V. D., Sn 1887, 290–291, 306–307, 339–340 s sl.; 30-letnica Soče, S 30.3.1901; Gabršček, pass.; Lončar 140; SBL I; ž. arh. Senožeče; N 1863, 265, Glas 1873, 19; Simonič 87; JKol 1970, 166; 1974, 99; Račun in poročilo Delavskega podpornega društva v. Trstu 1888.

Jem.