Novi Slovenski biografski leksikon
DOLAR, Simon, fizik, publicist (r. 26. 10. 1877, Hotinja vas; u. 24. 7. 1966, Ljubljana). Oče kmet, mati Marija Dolar, r. Horvat. Sin Davorin Dolar, kemik, univerzitetni profesor, akademik, nečak Anton Peterlin, fizik, prvi direktor Instituta »Jožef Stefan«, univerzitetni profesor, akademik.
V Mariboru je obiskoval gimnazijo (končal 1898). Na Dunaju in v Gradcu je študiral matematiko in fiziko. Na univerzi v Gradcu je 1904 doktoriral s tezo Gleichgewicht einer ursprünglich ebenen, isotropen, elastischen Platte von endlicher Dicke, mit besonderer Berücksichtigung der dabei auftretenden Temperaturänderungen. Na ljubljanski klasični gimnaziji je 1905 postal hospitant, naslednje leto suplent. Kot profesor matematike in fizike se je 1908 zaposlil na kranjski gimnaziji. 1932 je bil imenovan za direktorja na učiteljišču v Ljubljani, vendar funkcije ni nastopil, saj je bil imenovan za direktorja kranjske gimnazije. Tam je ostal do upokojitve konec 1938. Tudi po upokojitvi je še dolga leta poučeval. O slovesnostih, ki so jih ob tej priložnosti pripravili na gimnaziji učenci, učitelji in predstavniki vrste društev, v katerih je bil Dolar aktiven, je poročal tudi Slovenski narod.
Dolar je na gimnaziji poučeval matematiko, fiziko in propedevtiko (učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike). Tudi kot ravnatelj je še vedno poučeval enako število ur kot drugi učitelji, poleg tega pa opravljal še vse administrativno delo, zadnji dve leti celo brez pomočnika v pisarni.
Poleg fizike so ga zanimali problemi pedagogike in moderne filozofije. O pedagoških temah je pisal razprave: Čemu neki fizikalne vaje in kako jih uredimo?, Šestero sintetičnih (progresivnih) dokazov kombiniranega Boyle-Mariotte-Gay-Lussacovega zakona, Merske enote fizike (nedokončano; vse v letnih poročilih kranjske gimnazije 1912, 1915), Prirodoslovna izobrazba in vzgoja (Pedagoški zbornik, 1921). Pisal je tudi ocene šolskih učbenikov, kot odlična je ocenil učbenika Jožefa Reisnerja Fizika za višje razrede srednjih šol in Kemija za sedmi gimnazijski razred (Ljubljanski zvon, 1914). Pohvalil je učbenik Viktorja Bežka Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom (Ljubljanski zvon, 1916). Med razpravami, ki jih je napisal, gre omeniti še dela Preosnova učnega načrta za filoz. pouk na srednjih šolah (Nastavni vjesnik, 1919), Bežek didaktik (Popotnik, časopis za sodobno pedagogiko, 1920), Kako dvignemo ljudsko izobrazbo in vzgojo? (Popotnik, 1921). V Ljubljanskem zvonu je v obliki pisem vodil polemiko o teoloških in filozofskih vprašanjih z Alešem Ušeničnikom, vodilnim slovenskim filozofom in teologom tistega časa. Bil je dopisnik časopisov Slovenski narod, Gorenjec in Jutro.
Aktiven je bil v vrsti društev in organizacij. Že pred prvo svetovno vojno je aktivno sodeloval pri Družbi sv. Cirila in Metoda, v Kranju je bil predsednik podružnice, 1934 pa je postal podpredsednik družbe v Ljubljani. Bil je aktiven pri narodnoobrambnem društvu Branibor, v Jugoslovansko-češkoslovaški ligi in pri telovadnem društvu Sokol, pri slednjem je bil podstarosta, župni odbornik in socialni delavec. Deloval je tudi pri Rdečem križu in Protituberkulozni ligi, dvakrat je bil predsednik pri Narodni čitalnici. Zaslužen je bil za ustanovitev dijaške kuhinje v Kranju, kjer so siromašni dijaki dobivali subvencionirano prehrano.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine