Dimitz, Ludvik (1842–1912)

Dimitz Ludovik, narodni gospodar, r. 9. sept. 1842 v Lj., u. 22. apr. 1912 na Dunaju. Po dovršeni tedaj trirazredni lj. realki 1856 je napravil gozdarsko predprakso v Welsbergu na Tirolskem, stopil v drž. gozd. zavod v Mariabrunnu, bil gozd. praktikant v Radovljici (1861), gozdar na Jesenicah, gozd. upravitelj v Kostanjevici na Dol., referent za cenitve gozdov v Lj. (1870), dež. gozdni nadzornik Kranjske in tehniški konzulent za administracijo gozdov in domen pri fin. dir. v Lj., od 1873 šumarnik pri novi gozdni in domenski direkciji v Gorici, 1877 v ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju, vodja drž. gozdne in domenske direkcije v Gmundenu, višji gospodarski svetnik na Dunaju, od 1890 vodja tehničnega oddelka za upravo drž. in zakladnih gozdov do upokojitve 1903. Posebno se je pokazal kot dež. gozdni nadz. za Kranjsko glede pogozdovanja Krasa, ustanovitve velikih gozdnih drevesnic v Postojni in Senožečah, pri obravnavah o reformi gozd. zakona, ustanovitvi gozd. šole v Snežniku, sestavi instrukcij za dež. gozdne nadzornike. Kot član Kmetijske družbe v Lj. je povzročil ustanovitev posebne gospodarske sekcije v njenem okrilju, priredil je na dunajski razstavi 1873 razstavo Kranjske, skupno z min. svet. Salzerjem je ustanovil 1875 kranjsko-primorsko gozdarsko društvo, ki je delovalo do 1918. Z mnogimi članki je skušal ljudstvo naučiti racijonalnega gozd. gospodarstva, z inž. Böhmerlejem je do 1890 urejal Centralblatt für das gesammte Forstwesen, spisal razpravo o Upravi in gospodarjenju z drž. in zakladnimi gozdi v Avstriji od 1848–1898, od 1893 je urejeval Das Jahrbuch der Staats- u. Fondsgüterverwaltung, sestavil »Österreichs Forstwesen 1848–1888«, Forste und Wirtschaft an der Wende des 19. Jahrh. (1892), Die Motive des Waldschutzes (1893), Denkschrift zur Centenarfeier Jos. Ressels (1893); obogatil je lovsko slovstvo z mnogimi prispevki zgodovinske in lovsko-živaloslovske vsebine, priobčenimi po strokovnih časopisih, n. pr. A. Hugo's Jagdzeitung, Österr. Forst- und Jagdzeitung, Mitteilungen des n. ö. Jagdschutzvereines, Weidmannsheil, med temi: Jagdhistorisches in Krain, Die Bilche in Krain (A. Hugo's Jagdzg. 1881, 1886). Beletristične spise je priobčeval v raznih časopisih, izdal pesniško zbirko »Aus der Liedermappe eines Grünrockes« (Lj. 1889), spisal esej »Franz Prešeren, der Dichterfürst der Slovenen« (Öest.-Ung. Revue XIV, zv. 6), prevajal njegove poezije (Triglav 1865, št. 13, 27; LZg. 1866, št. 18, 20; Öster.-Ung. Revue XIV, zv. 2; ponat. LZ in Fr. Vidic: Fr. Prešeren, Poesien, Wien 1901.) — Prim.: LZ 1900, 831. Šivic.