Devetak, Josip (1825–1899)

Devetak Josip, politik, r. 5. marca 1825 v Tolminu, u. 22. apr. 1899 tudi tam. Obiskoval je samostansko šolo v Vidmu, služboval pri davkariji, prevzel poštni promet v Soški dolini, bil dolgo let župan v Tolminu, 1881 do 1883 dež. poslanec kmečkih občin Tolmin-Bovec, marljivo agitiral za Winklerja, rad pomagal slovenskim visokošolcem in založil S. Rutarja »Zgodovino Tolminskega«. — Prim.: Soča 1899, št. 33. Pir.

Devetak Josip, politik in podjetnik, r. v Tolminu 5. mar. 1825 in tu u. 22. apr. 1899. Obiskoval nižjo gimn. v Vidmu (1837–42) in bil nekaj časa pri frančiškanih, potem pa služboval pri davkariji v Vidmu, Trstu in Tolminu. Ko je bila odprta v Tolminu pošta (1. okt. 1850), je njegov oče, premožen posestnik, zakupil poštni promet za Tolminsko. Tako se je tudi on pridružil očetu in prevzel zakup pošte. Organiziral je poštno prevozništvo v Soški dolini s kočijami in 34 konji ter odprl linije Tolmin–Grahovo, Tolmin–Bovec, Tolmin–Kanal (pozneje še druge). Bil je tudi glavni založnik za tobak, dolga leta tolminski župan (1865), preds. okrajnega cestnega odbora (1876) in načelnik gasilskega društva (1891). 10. apr. 1881 je bil izvoljen za deželnega poslanca kmečke kurije za sodnijske okraje Tolmin, Bovec, Cerkno in Kobarid (1881–83). D. je bil zaveden Slovenec in velik lokalni patriot, znal si je pa vedno pridobiti tudi naklonjenost vladnih krogov. V politiki je podpiral Andreja Winklerja in je bil npr. 1876 zelo aktiven v agitaciji za njegovo izvolitev v deželni zbor. Ker je v njegovi hiši imel svoje prostore tolminski »Leseverein«, ga je že 1861 skušal s Simonom Tavčarjem preurediti v slov. čitalnico, kar jima takrat ni uspelo. Zato je dal svojo hišo na razpolago slov. rodoljubom, ki so se pri njem shajali in brali slov. časnike, ki jih je bil naročil; tu so tudi snovali ustanovitev čitalnice. Končno je z odvetnikom Karlom Lavričem, notarjem Janezom Premersteinom, okrajnim predstojnikom Francem Grossmannom in Valentinom Luznikom dosegel, da je vlada odobrila pravila in je na ustanovnem občnem zboru 20. febr. 1862 čitalnica bila odprta (preds. J. Premerstein, tajnik V. Luznik). Kot župan je veliko storil za Tolminsko. Zgradil je novi veliki most čez Sočo (1880) in nove ceste Tolmin–Kamno (ob levem bregu Soče), Kobarid–Breginj in Sv. Lucija–Ušnik. Sicer je pri tem imel tudi svoje lastne račune (zlasti pri vzporedni cesti Tolmin–Kobarid). Ob volitvah 1883 ga je gor. Soča ostro napadala in končno dosegla, da ni bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Odvetnik Josip Stanič je imel z njim posebno hude spore; natisnil je celo brošuro zoper Devetaka in ga tožil na sodišču, nakar je Devetak na to odgovoril s tiskanim pamfletom. Devetak je tudi pomagal vsem kulturnim in gospodarskim akcijam na Goriškem, založil S. Rutarjevo Zgodovino Tolminskega (1882) in bil vedno pripravljen za gmotno pomoč slov. študentom. Njegov sin Anton (u. 5. avg. 1905) je po 1890 prevzel od očeta upravo pošte in poštnega prometa, pomnožil poštne linije, moderniziral prevoz s poštnimi kočijami lastnega izdelka in po 1901 nabavil prvi poštni avtobus, za katerega so karoserijo izdelali tolminski obrtniki. Bil je tudi navdušen planinec in si je pridobil zaslug za odprtje koče na Krnu (5. avg. 1901).

Prim.: N 1861, 418; 1862, 22, 62, 68, 77; Rutar, Tolm., 212; Soča 1883, 21, 22; 1899, 33; A. Pirjevec (SBL 1925–32, 131, 621–24); Gabršček I, 63–64, 70, 72, 199, 201, 216–17, 226–27, 303–4, 341; II, 51, 169; M. Rutar, TolmZb I, 1956, 55–63; F. Klavora, ibid. 88–91; B. Marušič, JKol 1962, 179; V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Lj. 1965, 375; A. Vidic, PrimN 1966, 5; F. Juriševič, Primorska pošta skozi zgodovino, Koper 1967, 62, 102–4; B. Marušič, ZČ 1969, 1–30; V. Močnik, Baska grapa, Lj. 1974, 89; M. Rutar, TolmZb II, 305–14.

Lc.