Devetak Josip, politik in podjetnik, r. v Tolminu 5. mar.
1825 in tu u. 22. apr. 1899. Obiskoval nižjo gimn. v Vidmu (1837–42) in bil nekaj
časa pri frančiškanih, potem pa služboval pri davkariji v Vidmu, Trstu in Tolminu.
Ko je bila odprta v Tolminu pošta (1. okt. 1850), je njegov oče, premožen
posestnik, zakupil poštni promet za Tolminsko. Tako se je tudi on pridružil očetu
in prevzel zakup pošte. Organiziral je poštno prevozništvo v Soški dolini s
kočijami in 34 konji ter odprl linije Tolmin–Grahovo, Tolmin–Bovec, Tolmin–Kanal
(pozneje še druge). Bil je tudi glavni založnik za tobak, dolga leta tolminski
župan (1865), preds. okrajnega cestnega odbora (1876) in načelnik gasilskega
društva (1891). 10. apr. 1881 je bil izvoljen za deželnega poslanca kmečke kurije
za sodnijske okraje Tolmin, Bovec, Cerkno in Kobarid (1881–83). D. je bil zaveden
Slovenec in velik lokalni patriot, znal si je pa vedno pridobiti tudi naklonjenost
vladnih krogov. V politiki je podpiral Andreja Winklerja in je bil npr. 1876 zelo
aktiven v agitaciji za njegovo izvolitev v deželni zbor. Ker je v njegovi hiši
imel svoje prostore tolminski »Leseverein«, ga je že 1861 skušal s Simonom
Tavčarjem preurediti v slov. čitalnico, kar jima takrat ni uspelo. Zato je dal
svojo hišo na razpolago slov. rodoljubom, ki so se pri njem shajali in brali slov.
časnike, ki jih je bil naročil; tu so tudi snovali ustanovitev čitalnice. Končno
je z odvetnikom Karlom Lavričem, notarjem Janezom Premersteinom, okrajnim
predstojnikom Francem Grossmannom in Valentinom Luznikom dosegel, da je vlada
odobrila pravila in je na ustanovnem občnem zboru 20. febr. 1862 čitalnica bila
odprta (preds. J. Premerstein, tajnik V. Luznik). Kot župan je veliko storil za
Tolminsko. Zgradil je novi veliki most čez Sočo (1880) in nove ceste Tolmin–Kamno
(ob levem bregu Soče), Kobarid–Breginj in Sv. Lucija–Ušnik. Sicer je pri tem imel
tudi svoje lastne račune (zlasti pri vzporedni cesti Tolmin–Kobarid). Ob volitvah
1883 ga je gor. Soča ostro napadala in končno dosegla, da ni bil ponovno izvoljen
v deželni zbor. Odvetnik Josip Stanič je imel z njim posebno hude spore; natisnil
je celo brošuro zoper Devetaka in ga tožil na sodišču, nakar je Devetak na to
odgovoril s tiskanim pamfletom. Devetak je tudi pomagal vsem kulturnim in
gospodarskim akcijam na Goriškem, založil S. Rutarjevo Zgodovino Tolminskega
(1882) in bil vedno pripravljen za gmotno pomoč slov. študentom. Njegov sin Anton (u. 5. avg. 1905) je po 1890 prevzel od očeta upravo
pošte in poštnega prometa, pomnožil poštne linije, moderniziral prevoz s poštnimi
kočijami lastnega izdelka in po 1901 nabavil prvi poštni avtobus, za katerega so
karoserijo izdelali tolminski obrtniki. Bil je tudi navdušen planinec in si je
pridobil zaslug za odprtje koče na Krnu (5. avg. 1901).
Prim.: N 1861, 418; 1862, 22, 62, 68, 77; Rutar, Tolm.,
212; Soča 1883, 21, 22; 1899, 33; A. Pirjevec (SBL 1925–32, 131, 621–24); Gabršček
I, 63–64, 70, 72, 199, 201, 216–17, 226–27, 303–4, 341; II, 51, 169; M. Rutar,
TolmZb I, 1956, 55–63; F. Klavora, ibid. 88–91; B. Marušič, JKol 1962, 179; V.
Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Lj. 1965, 375; A. Vidic, PrimN 1966, 5; F.
Juriševič, Primorska pošta skozi zgodovino, Koper 1967, 62, 102–4; B. Marušič, ZČ
1969, 1–30; V. Močnik, Baska grapa, Lj. 1974, 89; M. Rutar, TolmZb II, 305–14.
Lc.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine