Demšar, Jernej (1875–1961)

DEMŠAR, Jernej, dermatovenerolog, planinec (r. 19. 8. 1875, Železniki; u. 2. 4. 1961, Lesce). Oče Jožef Demšar, mati Marija Demšar, r. Kavčič. Zet Boris Trampuž, diplomat.

Medicino je študiral na Dunaju in promoviral 1901. Zatem je bil eno leto v vojaški službi in do jeseni 1902 deloval kot hospitant v ljubljanski Splošni bolnišnici. Specializacijo iz kožnih in spolnih bolezni je na dunajski dermatološki kliniki opravljal 1902–04. Novembra 1904 se je preselil v Ljubljano, kjer je delal kot specialist dermatovenerolog. 1909 je bil z Mavricijem Rusom imenovan za enega od prvih dveh šolskih zdravnikov mesta Ljubljana v okviru novoustanovljene Mestne šolske poliklinike. V njun delokrog so spadale vse ljubljanske mestne ljudske šole, oba mestna otroška vrtca, salezijanska šola na Rakovniku, zunanja dekliška šola pri uršulinkah in dekliška osemrazrednica v Lichtenturnovem zavodu (dekliška sirotišnica in šola, znana tudi kot Marijanišče). Postopoma sta uvajala zamisli šolske medicine v zdravstveni oskrbi šoloobveznih otrok (sistematski pregledi, nadzor nad nalezljivimi boleznimi, izvajanje cepljenj) in s tem opravljala pionirsko delo. Za njuno delovanje je mestni fizikat izdal pravilnik o delu šolske zdravstvene službe, ki je bil prvi tovrstni dokument pri nas, vključeval pa je le preventivno delovanje za zajezitev epidemij po šolah. Demšar je kot šolski zdravnik deloval do 1922. Kot zdravnik se je 1913 udeležil druge balkanske vojne, tudi polovico prve svetovne vojne je preživel na ruski in italijanski fronti.

Po vojni je 1921 prevzel vodstvo Brezplačnega zdravniškega ambulatorija v Ljubljani. Julija 1926 je bil imenovan za primarija in vodjo Dermatovenerološkega oddelka ljubljanske splošne bolnišnice ter na tem mestu ostal do upokojitve 1948. Za prvega profesorja dermatovenerologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bil imenovan 1945 in postal hkrati prvi predstojnik Katedre za dermatovenerologijo v Sloveniji. O zdravstveni problematiki je pisal v strokovnih glasilih Liječnički vjesnik (Zagreb), Zdravniški vestnik, Medicinski glasnik (Beograd) in Excerpta medica (Amsterdam). Bil je nestor slovenske dermatovenerologije ter med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med vojnama in neposredno po drugi svetovni vojni. Vso delovno dobo si je intenzivno prizadeval za zatiranje spolnih bolezni, prvi je govoril o pomenu spolne vzgoje. Tudi o tem je veliko pisal v strokovnih glasilih in dnevnem časopisju ter opozarjal, da se spolne bolezni širijo predvsem zaradi nevednosti med vsemi družbenimi sloji in sprenevedanja. Velik prispevek na tem področju predstavlja njegova samostojna knjiga Spolne bolezni: ljudstvu v pouk in svarilo (1907). Zaradi vedno večjega števila bolnikov je Demšar od 1904 v ljubljanskem Mestnem domu brezplačno vodil ordinacijsko uro za kožne in spolne bolezni (tri ure na teden se je posvečal ženskim boleznim).

Demšar je bil tudi velik ljubitelj gora in predstavnik Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva (SPD). Z razvojem planinstva na Slovenskem se je namreč število nesreč v gorah povečalo; tudi Demšar se je kot zdravnik pogosto srečeval z oskrbovanjem poškodovanih planincev. Aprila 1912 je skupaj s kranjskogorskim zdravnikom Josipom Tičarjem sodeloval pri reševanju Josipa Cerka na Stolu. Po tej nesreči sta Demšar in Tičar dala pobudo za ustanovitev reševalne skupine za pomoč ponesrečencem v Kranjski Gori. Tako je bila 16. junija 1912 ustanovljena prva Rešilna ekspedicija Kranjskogorske podružnice SPD in s tem predhodnica slovenske gorske reševalne službe. Njeno območje je obsegalo gore v Zgornjesavski dolini. Na seji odbora SPD, na kateri je bil sprejet sklep o ustanoviti rešilne postaje, je Demšar zastopal osrednji odbor SPD in imel skupaj s Tičarjem tudi predavanje o prvi pomoči planinskim ponesrečencem.

Demšar je bil prav tako ljubitelj umetnosti in podpornik Ivana Groharja; bil je lastnik velike zbirke njegovih slik.

Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. stopnje.

Demšar Jernej, dr. med., r. 19. avg. 1875 v Železnikih, je strok. zdravnik za kožne in spolne bolezni v Lj. Spisal je poljudno brošuro Spolne bolezni (Lj. 1919). Pr.