Červ (Cherev) Anton, zgodovinar, nabožni pisatelj, r. 20.
jan. 1846 v Koritnici pri Grahovem kmetu-kajžarju Mihaelu in Neži Šorli, u. pt.
13. dec. 1891 (popr. SBL 14. dec. 1891). Posv. 24. jan. 1869. Služboval je nekaj
mesecev na Grahovem kot novomašnik, nato kot kpl. v Bovcu od 5. jan. 1870 do 25.
jul. 1870), kot vikar in š. uč. v Trenti (1870–72), kot kurat v Ročah (1872–76).
Apr. 1876 je zbolel, začasno stopil v pokoj in se umaknil v Šmartno v Brdih
(1876–77); vikar v Kozani (1877–80). Spet težko zbolel in se umaknil na Sv. goro
(od 23. jan 1880 do 5. nov. 1886); tam je spovedoval, pridigal in se zanimal za
zgodovino svetogorske b. poti. Zdravje se mu je zboljšalo in nadškof Zorn ga je
15. okt. 1886 imenoval za duh. voditelja (spirituala) v gor. bogoslovju. Tu se je
zaradi prezaposlenosti živčno izčrpal in 22. marca 1889 zaprosil za upokojitev.
Nasledil ga je Alojzij Faidutti. Č. se je sprva umaknil k Usmiljenim bratom v Gor.
in nato na dom v Koritnico, kjer je umrl. C. je bil zelo izobražen in odličen
govornik. Opisal je Trento (Glas 1874); pod psevd. Job je priobčil humoristični
spis Časopisje na trdih kmetih (Soča 1878); objavil je še:
Črtice o ruski Cerkvi (RK 1889–90); zgodovinski spis Sveta gora pri Gorici (Gorica, 1883), zbirko črtic z istim
naslovom Sveta gora pri Gorici (Gorica, 1883) ter Devetdnevnica k Materi b. na Sv. gori (Gorica, 1883), Vrh Skalnice (ZD 1883, 189), Opis prihoda
nadškofa Zorna v Gorico (ZD 1883, 332). Zgovorno je njegovo pismo sošolcu
pesniku Simonu Gregorčiču (M 1921, 360).
Prim.: NadškAGor, arhivalije; SBL I, 94; ZD 1883, 189, 332
in 384; LZ 1892, 60; DS 1892, 192; Koblar, Gregorčič, 22, 98; M 1921, 360;
Simonič, 76.
R. K.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine