Čebular, Jakob (1844–1929)

ČEBULAR, Jakob (Jacob Tschebular), šolnik (r. 31. 7. 1844, Tekačevo; u. 3. 7. 1929, Ljubljana). Oče Jožef Čebular, kmet, mati Ana Čebular, r. Blasina.

Gimnazijo v Celju je obiskoval 1858–66, študij nadaljeval na univerzi v Gradcu in na Dunaju (1866–70), kjer je 1870 diplomiral. Prvo službeno leto je opravljal kot suplent na gimnaziji v Gradcu (1870–71), 1871‒1904 je bil profesor na realni gimnaziji v Gorici, nato se je upokojil. 1915 se je preselil k hčerki Mariji Širca v Ljubljano, kjer je umrl.

Kot profesor matematike in fizike na realni gimnaziji v Gorici je že 1875 v letnem poročilu šole izdal obširno matematično pedagoško razpravo v nemščini o izračunu Briggsovih in Neperjevih logaritmov ter razlagi logaritemskih tablic. Posebej pomemben je njegov učbenik Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča (v dveh delih, Gorica, 1882–83), prvi slovenski učbenik fizike z novo slovensko terminologijo, ki jo je oblikoval v sodelovanju s Franom Erjavcem. Pri pripravi učbenika mu je strokovno svetoval Anton Šantel, profesorski kolega na goriški realki, izid knjige pa je finančno podprl Anton Gorjup.

Veliko kasneje je 1923 s pohvalno oceno izšel še njegov učbenik Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole.

Kot mnogi učitelji tedanjega časa se je aktivno vključil v življenje kraja. Sodil je v krog goriških izobražencev, ki so se združevali v Collegium ucenjacorum goritiense in se zbirali na t. i. učenjaških shodih, prijateljeval je z različnimi izobraženci, tudi s pesnikom Simonom Gregorčičem (na pogrebu je bil v častni straži ob njegovi krsti), o njem je objavil tudi življenjepis Nada (Sarajevo, 1895, 215–217, 236–237). Zavzeto je deloval v goriški Čitalnici (za predsednika je bil izvoljen 1906), kjer je imel mdr. 1897 predavanje o rentgenskih žarkih. Prav tako je bil vključen v delo Centralne posojilnice v Gorici (član nadzorstva) in v Trgovsko-obrtno zadrugo (1899 predsednik nadzorstva).

Čebular Jakob, šolnik, r. 31. jul. 1844 v Tekačevem pri Rog. Slatini, je študiral gimn. v Celju 1858–66 in univerzo v Gradcu in na Dunaju do 1870, služboval v Gradcu in od 1871 na realki v Gorici, upokojen 1904 in živi od 1915 v Lj. V Gorici je deloval do 90tih let pri podrobnem društvenem življenju, pri Čitalnici, v načelstvu Goriške ljudske posojilnice, izdal Fiziko za nižje gimnazije, realke in učiteljišča (Gorica 1882–3), s katero je ustvaril, uporabljajoč hrv. terminologijo in s sodelovanjem Fr. Erjavca, slov. fiz. terminologijo, ter Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole (Lj. 1923). *

Čebular Jakob, šolnik in fizik, r. v Tekačevem pri Rogaški Slatini 31. jul. 1844, u. v Lj. 3. juI. 1929. Gimn. je obiskoval v Celju (1858–66) in nato študiral filozofijo na U v Gradcu in na Dunaju (1866–70), kjer je tudi postal doktor filozofije (1871). Najprej je služboval kot suplent na gimn. v Gradcu (1870–71), potem pa je bil trideset let do svoje upokojitve prof. na realki v Gor. (1871–1904). 1915 se je preselil k hčerki Mariji por. Širca. Na Dunaju bil član »Slovenije«, v Gorici je zelo aktivno sodeloval v društvenem življenju, v Čitalnici, pri Goriški ljudski posojilnici (bil v načelstvu) in pri Trgovsko-obrtni zadrugi (1899 bil preds. nadzorstva). Bil je v tesnih prijateljskih stikih s Franom Erjavcem, Matejem Voduškom in Matevžem Bogdanom Ternovcem, pa tudi s pesnikom Simonom Gregorčičem, katerega je bil velik častilec in zagovornik (na njegovem pogrebu je bil v častni straži ob krsti). V političnem oziru je bil bolj naklonjen staroslovencem. Ko je državni zbor 1880 sprejel Vošnjakovo resolucijo o slovenščini kot učnem jeziku, se je kot strokovnjak za fiziko in kemijo z velikim navdušenjem posvetil ustvarjanju slov. strokovne terminologije; za ti panogi je s pomočjo Frana Erjavca uspešno izdelal primerno slov. izrazoslovje z naslombo na hrvaško terminologijo Bogoslava Šuleka. Rezultat tega dela je njegova knjiga Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča v dveh delih (Gor. 1882–83). Napisal je biografiji Karla Jaromira Erbena (Vienac zabavi i pouči 1886, 281, 284–87, 314–16) in Simona Gregorčiča (Nada 1895, 215–17, 236–37). Sodeloval je tudi s številnimi manjšimi nepodpisanimi prispevki v takratnem gor. časopisju (GospL, Glas, Soča, Slovan, Goriški vestnik). V poznejši dobi je za banovinsko zalogo šolskih knjig in učil v Lj. sestavil še učbenik Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole (Lj. 1923).

Prim.: LZ, 1882, 571–72; Kres, Clc 1882, 495; III, Clc 1883, 480; I. Berbuč (LZ 1883, 67–70, 131–35); I. Zoch, Hrvatska enciklopedija II, Osjek 1890, 175; LZ 1895, 45; Glaser IV, 221, 428; Simonič, 72; SBLI, 91; Šuklje, I, 71; Glonar, I, 236; Gabršček, I, 268,494; II, 6, 45, 228; Tuma, 255; Krajevni leksikon Dravske banovine, Lj. 1937, 599; Kron 1937, 254;N. Kuret, Slovenska knjiga, Lj. 1939, 168; Banovinska zaloga šolskih knjig in učil – Cenik... Lj.1939, 27, 37; Plesničar, 34; Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova I, Zgb 1956, 388; III,132; MohBibl 337; R. Kodela-J. Munda-N. Rupel, Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881–1941, Lj. 1962, 100, 246, 251; Koblar, Gregorčič,421; KLSje III, 396; Vencajz, Spomenica..., Lj.184, 138.

Lc.