Čebul, Andrej (1758–1839)

ČEBUL, Andrej (Andreas Tschebull, Andreas Čebul), duhovnik, pisatelj (r. 26. 10. 1758, Ravne na Koroškem; u. 15. 5. 1839, Vitanje).

Teologijo je študiral v Gradcu, kjer je bil 1788 posvečen. Službo kaplana (1788–97) in župnijskega upravitelja (1797–98) je opravljal v Lambahu, nato je postal katehet v Mariboru (1798–99) in bil do smrti župnik v Vitanju.

V graškem semenišču je bil med tistimi, ki jih sekovski škof Jožef Adam Arko 1787 ni hotel posvetiti, ker njihovi izpitni odgovori niso ustrezali katoliškim dogmam. Kot zagovorniku jožefinskih reform mu pripisujejo delo Ein kleines Wörterbüchlein nämlich windisch und deutscher Sprache. Enu mala Besedishe Nemrizh Slovinskiga inu Nemshkiga Jesika (Maribor, 1789). Gre za manjšo zbirko slovensko-nemških besed (strani 3–38), urejenih po tematskih skupinah, ki ji sledi obširnejši dvojezični poučni del (39–112) z besedili o žitu, živalih, skrbi za zdravje, dajatvah, kmečkem stanu, najdemo še primere dvogovorov. Njegova zbirka besed kaže močno odvisnost od slovarčka Marka Pohlina, vendar prinaša izvirno štajersko besedje, zlasti pri rastlinskih imenih ter izrazih za dele kmečkega voza in orodje.

Čebul Andrej, pisatelj, r. 1758 (op. ur.: 26. okt. 1758) v Guštanju, u. 1839 (op. ur.: 15. maja 1839) v Vitanju. Bil je morda sin gostilničarja Č. (»Pri pošti«). Bogoslovje je študiral v graškem generalnem semenišču (ord. v Gradcu 1788), bil 1788–97 kaplan v Lembahu, 1797–8 provizor istotam, 1798–9 katehet v Mariboru, potem župnik v Vitanju. Bil je odločen jožefinec. V generalnem semenišču je bil med onimi gojenci, ki jih graški škof 1787 ni hotel ordinirati, ker so njih odgovori pri izpitih bili po njegovih mislih kat. dogmam protivni. Č. je najbrže avtor knjige Ein kleines Wörterbüchlein nämlich windisch und deutscher Sprache. Enu mala Besedishe Nemrizh Slovinskiga inu Nemshkiga Jesika (Maribor 1789); za njegovo avtorstvo govori poleg prosvetljenosti zlasti jezik, ki je guštanjsko narečje, pomešano z oblikami narečja Tolstega vrha, Šelenperga in Strojne; manj verjetna se zdi Štrekljeva trditev (ČZN I, 28), da bi to bil jezik Poljčan in Slov. Bistrice, in nepravilna Ilešićeva (ČZN 1904, 127), da ni koroško narečje. F. K.