Cvek, Leopold (1814–1896)

CVEK, Leopold (Leopold Zweck), skladatelj, organist, učitelj (r. 9. 11. 1814, Idrija; u. 2. 9. 1896, Ljubljana). Oče Anton Cvek, učitelj, mati Frančiška Cvek, r. Kogej.

Otroštvo je preživljal v rojstnem kraju, kjer je obiskoval glavno šolo. Ob splošnem izobraževanju se je učil violino, orgle in flavto pri organistu Viktorinu Kobalu, ki mu je 1832 izdal tudi spričevalo o dokončanem študiju teh glasbil. 1836 je na vzorni glavni šoli v Ljubljani opravil šestmesečni tečaj za učitelja. Že leto kasneje je prvič neuspešno opravljal konzistorialni izpit. Opravil ga je v drugem poskusu 1838 z dobrim uspehom.

Poklicno pot je začel kot učiteljski pripravnik v Idriji. 1837–40 je bil zasebni učitelj, organist in cerkovnik v Črnem Vrhu nad Idrijo, 1840 pa sedem mesecev učiteljski pomočnik v Senožečah. Še istega leta je nastopil prvo redno službo v Dolu pri Ljubljani. Tam se je poročil z domačinko Marijo Velepec. V zakonu so se mu rodili trije otroci, in sicer Leopold (1843), Franc (1845) in Marija (1842). 1843 je postal učitelj na Vrhniki, aprila 1849 pa je bil postavljen za učitelja v Cerkljah na Gorenjskem. Po nekaj letih uspešnega delovanja je bil 1854 prestavljen na Brezovico pri Ljubljani, vendar se je še isto leto vrnil v Cerklje. Naslednje leto je iz nepojasnjenih razlogov zaprosil za premestitev in dobil mesto učitelja na Vrhniki. Tam je ostal do 1874, ko je bil premeščen v predmestno šolo pri sv. Petru v Ljubljani. Od upokojitve 1879 je vse do 1892 deloval kot pomožni učitelj in organist v ljubljanski prisilni delavnici. Za uspešno pedagoško delo je v času službovanja v Cerkljah dobil naziv vzorni učitelj (Musterlehrer).

Cvekovo delovanje na področju cerkvene glasbe je bilo zaznamovano z začetki reforme cerkvene glasbe, ki je sredi 19. stoletja zajela tudi slovenske pokrajine. Na eni strani je prispeval k izoblikovanju repertoarja umetne cerkvene zborovske pesmi v slovenskem jeziku, za katerega je večinoma prispeval tako besedila kot glasbo. Pri tem se je zgledoval predvsem po Gregorju Riharju in skladal melodiozne, v duhu sodobne sentimentalne popularne glasbe zasnovane pesmi. Oblikovno in harmonsko so skladbe preproste ter zato izvajalsko tehnično dostopne tudi manj veščim izvajalcem, ki so sestavljali podeželske cerkvene zbore. Skladbe so hitro postale zelo priljubljene in mnoge so ponarodele. Na drugi strani so Cvekove uglasbitve latinskih liturgičnih besedil, ki so zadnji odmev tradicije reprezentativne slovesne cerkvene glasbe poznega 18. stoletja. Tudi tu se je skladatelj predvsem prilagajal izvajalski usposobljenosti slovenskih podeželskih cerkvenih zborov in ustvarjal repertoar porabne cerkvene glasbe.

Ob glasbenem delovanju je slovel tudi kot strog učitelj, ki v pedagoški praksi ni varčeval s palico. Razvil je izvirno metodo za pouk zlogovanja in branja. Vsaka črka je bila narisana na posebno deščico, te pa so se lahko poljubno sestavljale v skupine soglasnikov in samoglasnikov, ki so predstavljale zloge in kasneje besede.

Cvek Leopold, učitelj in skladatelj, r. 9. nov. 1814 v Idriji, u. 2. sept. 1896 v Lj. Obiskoval je »glavno šolo« v Idriji, tam se tudi učil več let glasbe (gosli, orgle, flavto) pri organistu Viktorinu Kobalu. Na lj. »vzorni glavni šoli« je dovršil 6mesečni tečaj (1836). Služboval je kot učiteljski kandidat v Idriji 1836–7, kot učitelj, organist in cerkovnik v Črnem vrhu nad Idrijo 1837–40. 1838 je napravil konzistorijalni učiteljski izpit, nato je služboval malo časa kot pomožni učitelj v Senožečah, 1840 nastopil kot učitelj, organist in cerkovnik služba v Dolu pri Lj. (do 1843), isto službo opravljal na Vrhniki (1843 do 1849) in v Cerkljah pri Kranju (1849–54). Od 1855 do 1874 je bil zopet organist na Vrhniki, 1874–9 v Lj. pri sv. Petru. Tega leta je bil na lastno prošnjo upokojen. Služil pa je še potem kot pomožni učitelj in organist v lj. prisilni delavnici (1884–92). 1854 je bil od lj. konzistorija imenovan za vzornega učitelja. V tisku so izšle sledeče C.-ove skladbe: Napevi k pesmam za cerkev, šolo in kratek čas (Celovec 1855); Napevi za svete pesmi; 12 cerkvenih pesmi; 5 božičnih pesmi. Napevi C.-ovih pesmi so lepi, v značaju slov. nar. pesmi; tudi harmonizacija je, dasi v prvih dveh zbirkah v mnogočem pomanjkljiva, vendar zanimiva in izrazita. V rokopisni ostalini se nahaja še ta in ona pesem in nekaj skladeb z lat. besedilom: dva zelo kratka Te Deum; 1 Veni s. Spiritus; 1 Ecce sacerdos, 3 lat. maše (Missa in C, Missa in F, Missa in G), 10 Tantum ergo v dveh zbirkah, Gradual in ofertorij za Vnebohod Gosp. Imajo tudi C.-ov podpis (L. Zweck), a o teh skladbah kakor tudi o še eni lat. Maši (Missa in D z letnico 1836) ni mogoče z gotovostjo trditi, ali so C.-ove ali si jih je samo prepisal. Nekaj C.-ovih pesmi je ponatisnjenih v novejših zbirkah, n. pr. v Sicherl-Premrlovih Božičnih, Velikonočnih, v Holmarjevi Pesmarici Slava Bogu (Cleveland 1921). Pl.

Cvek Leopold, učitelj in skladatelj, r. 9. nov. 1814 v Idriji, u. 2. sept. 1896 v Lj. Obiskoval je glavno š. v Idriji. Prve glasbene nauke je dobival pri organistu Viktorinu Kobalu (flavta, violina, orgle). 18-leten je prejel spričevalo o dovršenem študiju (1832). Obiskoval je nato 6-mesečen tečaj na »vzorni šoli« v Lj. 1836 je nastopil službo na idrijski osn. š. kot učit. pripravnik. V letih 1837–40 je služboval kot učitelj, organist in cerkovnik v Črnem vrhu nad Idrijo. Nato je opravil konzistorialni izpit in bil imenovan za učit. pomočnika v Senožečah (1840), a že istega leta imenovan za učit., org. in cerk. v Dolu pri Lj.; 1843–49 je služboval na Vrhniki. 1849 postal stalni učit., org. in cerk. v Cerkljah na Gorenjskem. 1855 je bil na lastno prošnjo spet premeščen na Vrhniko. 1874 se je preselil na predmestno šolo pri Sv. Petru v Lj. in bil 1879 upokojen. Služboval je potem kot pomožni učitelj in organist v lj. prisilni delavnici (1884–92). V tisku so izšle sledeče njegove zbirke: Napevi za svete pesmi (Blasnik, 1851), Napevi za šolo, cerkev in kratek čas (Celovec, 1855), 12 cerkvenih pesmi (Giontini, 1872), Pet božičnih pesmi (1878). V rokopisu so ostale njegove cerkvene skladbe z lat. besedilom: Missa in C, Missa in F, Missa in D, Missa in G, 2 Tedeuma, Veni Sancte Spiritus, 10 Tantumov. V slov. skladbah se C. precej oslanja na narodno pesem, pozna pa se mu tudi vpliv nemških pesmaric. V cerkvenih skladbah je čutiti odsev posvetne glasbe, pozneje tudi težnjo (po Hoffbauerjevem načelu) po novem cerkvenem duhu v nabožni glasbi. Harmonska struktura je še v bistvu klasicistična. Njegov kompozicijski stavek je preprost, a tehnično in oblikovno precej dognan. Najbolj popularna in obenem najbolj dovršena ter kompozicijsko razvita je božična Raduj, človek moj. Latinske skladbe so manj dovršene. Glede lat. maš je še odprto vprašanje, ali so njegove ali jih je on samo prepisal.

Prim.: SBL I, 87–88; Rakuša, Slov. petje v preteklih dobah, Lj. 1890; D. Cvetko, Stoletja slov. glasbe, Lj. 1964, 196, 202; D. Cvetko, Zgodovina slov. glasbe, III; S. Trobina, 94, 266; Arko, Idrija, 242; IdrR 1956, 60 (J. Grilc).

Ren.