Crobath, Blaž (1797–1848)

Crobath Blaž, mecen in politik, r. 4. febr. 1797 v Železnikih, u. 13. jul. 1848 v Lj. (oče Luize Pesjakove). Gimn. in licej je dovršil 1818 v Lj., pravo na Dunaju (rigor. 23. nov. 1824, 23. apr. 1825 še tam), v Lj. bil vsaj od začetka 1826 koncipijent pri Wurzbachu, od 1833 samostojen odvetnik. Bil je sošolec Kastelcu in Potočniku ter v mnogoterih stikih z graditelji slov. liter. kulture. Na Dunaju je spadal v Kastelčevo in Prešernovo družbo in bil določen, da prejema event. Čopove pošiljke za Smoleta, v Lj. se družil s Smoletom in Kastelcem. Ko si je ustvaril dom (od 8. okt. 1827 poročen s Poljakinjo Josipino Brugnak, hčerko lvovskega univ. sindika, čigar vdova se je bila poročila z Endlicharjem v Lj.) in zlasti, kar je otvoril pisarno, v kateri sta delala tudi Kastelic in Prešeren, je postala njegova hiša zbirališče družbe, med katero so bili tudi Čop, Kastelic in Prešeren. 29. avg. sta bila Čeha Mácha in Strobach v družbi Prešerna, Braunerja in dr. J. Tomana pri njem na večerji, med katero se je prelagal Kollár, govorilo o Vodniku, Kopitarju, Korotanu in Slaviji in napivalo Slovanom. 1837 s prihodom Poljakov Horodyńskega in Korytka, ki sta bila nekaj časa pri njem na hrani, oz. Korytko tudi na stanovanju, je dobil njegov salon (vsaj takrat je prihajal v hišo tudi kanonik Urban Jerin, najbrž pa še Jožef Dagarin, v čigar družbi je obiskal 1841 in 1843 Blaža Blaznika v Naklem) nov pomen. Korytku je koristil pri nabiranju nar. blaga, ker ga je jemal seboj na službena in druga potovanja. 1841 sta bila njegova gosta Sreznevskij in Vraz, v čigar družbi je posetil pozneje iz Rogaške Slatine tudi Kočevarja. Prešernu je bil po vsej priliki uvideven šef, ki je vedel genija vkljub slabostim ceniti (posvetitev »mecenu in bratu«, s katero mu je poklonil pesnik Krst, pač ni fraza). V taki družbi je postal sam »iskren rodoljub«, »Slovenec pravega narodnega čuta«, ki se pa ni mogel uveljaviti, ker ni bilo zanj primernega polit. torišča: po Korytkovi smrti je kupil iz njegove ostaline razen nekih tekstov tudi slike nar. noš (deloma v Dež. muzeju v Lj.); bil je pravi član dež. muzejskega društva; 1848 se je imenovalo njegovo ime med kandidati za drž. zbor; prva velika skupščina Slov. društva ga je 6. jun. 1848 izvolila za odbornika; v dež. zboru je od 19. jun. 1848 zastopal rudarstvo. — Prim.: N 19. jul. 1848; Pesjakova, Iz mojega detinstva, LZ 1886; Jelovškova, Spomini, 12, 15, 42, 51, 65, 71; Pintar, Korespondence, ZMS 1904, 178; Harambaša, Preš. pipa, KCD 1904, 53; Pirnat, Preš. V Moravčah, LZ 1904, 114; Vrhovnik, KCD 1905; IMK 1907,102; 1909,170,175; Prijatelj, Korytko, IMK 1909, 10, 12, 21, 79, 85; Kidrič, Korytko, LZ 1910, 367, 685; Prijatelj, Vrazova potovanja, ČZN 1910, 170; Žigon, Komentar k Prešernovi čitanki, str. 31; pisma Čopu in Kastelcu v Dež. muzeju v Lj.; šenkl. por. knjige v Lj.; gimn. kat.; dež. šematizem; slika v posesti vnukinje v Lj. Kd.