Copeland, Fanny Susan (1872–1970)

COPELAND, Fanny Susan (Fanny Susannah Copeland, Fanny S. Copeland, ime po poroki Fanny S. Copeland Barkworth; vzdevek Gospa Miss), jezikoslovka, prevajalka, novinarka, alpinistka, pevka (r. 27. 9. 1872, grad Birr, Parsonstown (danes Birr), Irska; u. 28. 7. 1970, Ljubljana, pokopana na Dovjem). Oče Ralph Copeland, astronom, mati Anna Theodora Bertha Copeland, r. Benfey. Ded po materini strani, Theodor Benfey, profesor sanskrta na univerzi v Göttingenu, prednik po materini strani, Tom George Longstaff, raziskovalec in alpinist.

Zaradi očetove službe se je družina pogosto selila. Fanny Copeland je zato osnovno izobrazbo pridobila pri zasebnih učiteljih in v različnih javnih šolah, tudi v tujini. 1885–88 je obiskovala višjo dekliško šolo v Berlinu, nato pa se je posvetila študiju glasbe in filologije v Londonu ter Edinburgu. Spoznala je skladatelja in profesorja glasbe Johna Edmunda Barkwortha, s katerim se je 1894 poročila. Družina se je precej selila, živeli so v Yorku, Bedfordu, Parizu, Londonu, Ottawi (Kanada) in Baltimoru (ZDA). Do 1907, ko sta se z možem razšla (formalno se nista ločila), se je Fanny Copeland ukvarjala večinoma z glasbo kot pevka in se posvečala družinskemu življenju. Po razhodu se je preselila v London, prevzela dekliški priimek, od 1914 pa se je posvečala predvsem pisanju (sprva časnikarskemu delovanju) in izpopolnjevanju tujih jezikov. Poleg angleškega jezika je obvladala nemščino in francoščino, pa tudi italijanščino, danščino, norveščino in latinščino. Usvojila je tudi slovenščino in srbohrvaščino, prevajala pa je še iz ruščine in bolgarščine.

Z znanjem slovanskih jezikov se je zaposlila kot osebna tajnica Anteja Trumbića (1916–19), predsednika Jugoslovanskega odbora, in na srbskem tiskovnem predstavništvu v Londonu (1915–19). Na pariški mirovni konferenci je bila 1919–20 tolmačka pri jugoslovanski delegaciji. V tem času je prevajala jugoslovanska politično angažirana dela, ki so se dotikala mejnih vprašanj in vprašanj manjšin.

V Parizu je bila povabljena na delovno mesto angleške lektorice na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na fakulteti je konec 1921 prevzela vodstvo angleškega lektorata na začetni in napredni stopnji. V predavanja na nadaljevalni stopnji je vključila tudi zgodovino angleške literature. Pripomogla je k oblikovanju fakultetne angleške knjižnice. Sodelovala je tudi pri jugoslovanskem društvu za poučevanje angleškega jezika, ki je bilo ustanovljeno 1922. 1941 so jo Italijani poslali v konfinacijo v vas Bibbiena pri Arezzu, kjer je preživela drugo svetovno vojno. Po koncu vojne je nekaj časa živela v Londonu, nato pa se je 1953 vrnila v Slovenijo. Nastanila se je v hotelu Slon ter priložnostno še vedno poučevala in prevajala. Posvetila pa se je predvsem obravnavi leposlovnih besedil.

Posvečala se je tudi prevajanju. Pred selitvijo v Slovenijo je prevajala večinoma dokumente in dela, pomembna za delovanje jugoslovanske politike v Londonu in Parizu. Kasneje se je posvetila prevajanju slovenskega leposlovja in pisanju narodopisnih člankov. Ohranjala je ljubezen do glasbe. Tako je 1939 napisala opero z »imaginarno glasbo« The Selkies : a fantasy of the North, ki govori o selkijih – polčloveških morskih bitjih.

V času bivanja v Sloveniji so jo navdušile predvsem gore, o katerih je 1931 napisala knjigo črtic in pesmi z naslovom Beautiful mountains. Preko tega dela so se člani angleškega znanstvenega društva Le Play navdušili za raziskovanje slovenske pokrajine, živalstva in rastlinstva, rezultat pa je bila 1933 izdana monografija Slovene studies. Na raziskovalnih turah jih je spremljal Pavle Kunaver, pridružila pa se jim je tudi Fanny Susan Copeland, saj je bila navdušena alpinistka. Bila je namreč članica turističnega kluba Skala in je plezala z Danilom Martelancem, Miho Potočnikom, Jožo Čopom, Alojzem De Reggijem idr.

Članke, ki so se nanašali na planinarjenje in alpinizem, je objavljala v Planinskem vestniku in angleškem časopisju. Z Miro Marko Debelak Deržaj je pripravila A short guide to the Slovene Alps (Jugoslavia) for British and American tourist – sodobno zasnovan vodič o slovenskih gorah, namenjen angleški publiki, ki vsebuje tudi prevode in izgovorjavo posameznih fraz. Slovenskemu občinstvu je predstavljala Anglijo in Škotsko v predavanjih, člankih in potopisih. Z nekaterimi skupinami je na Škotsko tudi odpotovala. Tako je 1934 skupaj z Miro Marko Debelak Deržaj in Edom Deržajem v steno Ben Nevisa vdelala novo smer – slovensko.

Za prispevek k slovensko-angleškemu povezovanju je bila 1928 odlikovana z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjem, redom sv. Save, 1939 pa je prejela visoko kraljevo odlikovanje red britanskega imperija (Order of the British Empire).

Copeland Fanny S. Barkworth, lektorica za angl. na univ. v Lj., r. 27. sept. 1872 v Parsonstownu na Irskem, hči dr. Ralpha C. (1837–905), profesorja astronomije na univ. v Edinburghu, po katerem je podedovala zanimanje za Jugoslovane. Izobraževala se je glasbeno v Berlinu in Londonu, a se pozneje posvetila publicistiki. Zveze z Jugoslovani je navezala febr. 1914; prevajala je med svetovno vojno propagandno literaturo Jugoslov. odbora in jugoslov. leposlovje v angleščino, bila za časa mirovnih pogajanj zaposlena pri jugoslov. delegaciji v Parizu in 1921 postala lektorica na univ. v Lj., kjer deluje sedaj. Prevedla je brošure Bog. Vošnjaka A Bulwark Against Germany, Fr. Barca Croats and Slovenes, Friends of tne Entente in the World War (Paris 1919), Ferda Šišića Abridged Political History of Rieka (Paris 1919) in več drugih polit. in leposlovnih spisov. Iz Lj. dopisuje listom: The Slavonic Review, The Graphic, Time and Tide, The Observer, The Scotsman in dr. o gospodarskih, folklor., literar. stvareh. — Prim.: R. W. Seton-Watson v The Slav. Review I, 496. *