Novi Slovenski biografski leksikon
CILENŠEK, Martin, botanik, poljudnoznanstveni pisec(r. 23. 10. 1848, Gotovlje; u. 21. 10. 1936, Ljubljana).
Gimnazijo je obiskoval v Celju (1863–71), naravoslovje pa je študiral v Gradcu (1871–75). Po končanem študiju je bil eno leto suplent na ljubljanski realki (1875–76), nato je devet let poučeval na realki v avstrijskem Leobnu (1876–86). Zatem se je s prijateljem Julijem Głowackim dogovoril, da zamenjata službeni mesti in tako je Cilenšek prešel na deželno gimnazijo na Ptuju (1886). Tam je ostal do upokojitve 1905, ko se je preselil v Celje in ohranjal stike z rojaki v Gotovljah.
Za opazovanje narave in spoznavanje rastlin ga je kot otroka navdušila mati, ki ga je tudi seznanjala z domačimi imeni rastlin. Prvi strokovni prispevek v nemščini je objavil v letnem poročilu leobenske gimnazije 1879 (Bau und Tätigkeit der Foraminiferen und riffbildenden Korallen). Za pisanje v slovenščini sta ga nagovorila urednika celovškega glasila Kres (1881–86) Jakob Sket in Davorin Trstenjak. V Kresu je objavil vrsto poljudnoznanstvenih sestavkov iz botanike (Nekoliko o naših družnih rastlinah; Snetljivost žita; Kavovec in njega plod; Rjavost žita; O rastlinskem oprašenju; Kako se pripravlja rastlinam podstava; O razširjanju rastlinskih plodov in semen; Oblikoslovne črtice o listu kaličnic; Šparga ali beluš). S poljudno botaniko je nadaljeval v Ljubljanskem zvonu (Ledeni les, 1887; Vrbe in vrboreja, 1891; Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov, 1893). V Domu in svetu je pisal o omeli (1888) in objavljal naravoslovno obarvane potopise (Na Plaču; Izlet na Konjiško goro, oboje 1891). V Letopisu Matice slovenske je posegel na področje geologije (Kakšnih odnošajev nahajamo na slov. Štajerju glede zemlje in njenih prebivalcev, 1888; Premogova tvorba vobče, posebej pa nje izobrazba na slov. Štajerju, 1891) in s tem nadaljeval še v Ljubljanskem zvonu (Geološke razmere župnije starotrške, 1892; Granitna miza, 1893). V istem glasilu je posegel tudi na področje ljudskega izročila (Kaj pripovedujejo ob Ložnici, 1887) in na domoznansko obarvane potopise (S Ptuja na Rogaško goro, 1892; Dva dni na Pohorju; Od Drave do Dravinje, oboje 1894).
Njegovo najpomembnejše delo je Naše škodljive rastline v podobi in besedi, ki ga je v petih zvezkih izdala Mohorjeva družba (1892–96) in predstavlja bogat vir rastlinskega imenoslovja. Po uspehu navedenega dela je pripravljal še knjigo Naše koristne rastline, vendar je ostala v zasnovi. Po njem se imenujeta ulici v Ljubljani in Mariboru.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine