Christian, Karel (1756–1830)

CHRISTIAN, Karel (Karel Franc Salezij Viljem Christian, Karl Christian, Karl Franc Saleški Christian), duhovnik, prevajalec (r. 10. 1. 1756, Ljubljana; u. 3. 2. 1830, Breznica, Žirovnica). Oče Janez Krstnik Christian, zdravnik.

Šolal se je pri ljubljanskih jezuitih. Bil je sošolec matematika barona Jurija Vege in dramatika Antona Tomaža Linharta. Kot dijak je 1773 izdal pesnitev v čast škofu Leopoldu Jožefu grofu Petazziju. Bogoslovje je študiral v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 1779.

Krajši čas je služboval v Mošnjah, nato pa je bil kaplan v Radovljici. 1783 je prišel na Rodine za župnijskega vikarja, 1785 pa je ob povzdignjenju vikariata v župnijo postal župnik. Do 1821 je župnikoval na Rodinah, zatem pa do smrti na Breznici.

1821 je dogradil novo župnijsko cerkev in župnijski sedež z Rodin preselil na Breznico. V sporu z Rodinci in Smokučani je moral pred razjarjenimi Smokučani bežati z Rodin po Rebru, ko je hotel na Breznico prenesti cerkveni inventar. Ob posvetitvi cerkve v Breznici je iz večernic brevirja iz latinščine prevedel hvalnico Nebeško mesto Jeruzalem, miru kraj lep večnega, je zidan iz živega skalovja, od nas do nebes gori greš. Želel je, da so jo vsako leto prepevali na obletnico posvetitve župnijske cerkve na god sv. Avguština. Iz latinščine je prevedel več pesmi.

Christian je bil delaven in podjeten župnik. Glede spovedovanja je bil izredno strog. Tudi pri njem se je poznal tedanji rigoristični duh v pastorali, zlasti pri sklepanju zakonske zveze. Podpiral je predvsem ljudsko petje, zato v župnijski cerkvi ni dal postaviti orgel. Bil je proti laičnemu učiteljstvu, saj je menil, da bodo otroci bolje in več znali, če jih bodo poučevali duhovniki in starši. Pri pridigah je poudarjal zglede svetnikov in vpletal latinske izraze. V Ljubljani so ga želeli imeti za nemškega pridigarja, a je raje ostal pri svojih župljanih.

Christianova knjižnica šteje 290 knjig s pretežno teološko vsebino, ki so bile natisnjene pred 1800; najstarejše so iz prve polovice 16. stoletja. Med rokopisnim gradivom je tudi pesniška zbirka v bohoričici Peʃmiʃka hraniza 1829 Elisabeta Triplat.

Zaradi bolehnosti je Christian nazadnje imel kar dva kaplana: Matevža Ravnikarja - Poženčana in Primoža Kuharja. Umrl je za jetiko. Za šolski in sirotinski sklad je zapustil po 100 florintov. Enako vsoto je določil tudi za zidavo pokopališke kapele. V njej bi bila oltar in grobnica zanj ter za sodelavca Jožefa Pogačarja. Načrt ni bil uresničen. Nagrobno ploščo z latinskim kronogramskim napisom so 1951 s pokopališča prenesli v župnijsko cerkev.

Christian (Karl) Fr. Sal, duhovnik, r. 10. jan. 1756 lj. zdravniku Jan. Krst. Chr. (1712–85), u. 3. febr. 1830 na Breznici. Kot dijak je izd. v Lj. 1773 Auf den Tod des H. Leopold/Joseph, Bischofes von Laibach aus dem gräflichen Hause von Petazzi. Leichengesang, gesungen in der Academie zu Laybach. Bil je v mašnika posvečen 18. dec. 1779 v Lj., nato subsidijar v Mošnjah in kaplan v Radovljici. Od 1783 je bil župnik v Rodinah, od 1821 pa na Breznici, kjer je postavil cerkev. Slovel je kot zelo izobražen mož in izreden govornik. — Prim.: Pohlin; Pokorn, Šematizem 1788, 264; Zupan, Mladika 1924, 397. Gl.