Cestnik, Anton (1868–1947)

CESTNIK, Anton (psevdonim A. C. Marianus), duhovnik, gimnazijski profesor, politik (r. 30. 11. 1868, Vrhe, Trbovlje; u. 31. 3. 1947, Celje).

V Ljubljani je obiskoval klasično gimnazijo in 1888 maturiral. Nato je študiral teologijo v Ljubljani in Mariboru ter bil 1891 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Starem trgu pri Slovenj Gradcu (1892–93) in v Rušah (1893–94), kot korni vikar v Mariboru (1894), zaradi bolezni kot hišni kaplan pri grofu Antonu de Nugent-Pallavicini y Centurioniju na gradu Hompoš v Hočah (1895–99) in Brežicah (1899). Od 1899 je poučeval verouk v slovenskih oddelkih celjske dvojezične nižje gimnazije, od 1918 do upokojitve 1926 pa na celjski državni realki. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, kjer je skušal pomagati rojakom.

V Celju je dolga leta deloval na vzgojnem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju. 1907 je bil med ustanovitelji Ljudske posojilnice in bil od začetka dolga leta njen načelnik, tako da so ga imenovali »finančnik celjskega mesta«. V lasti Ljudske posojilnice je bil npr. tudi hotel Beli vol, kjer se je odvijalo družbeno in politično življenje v Celju, po načrtih Jožeta Plečnika pa je bila zgrajena tudi nova palača z veliko dvorano, ki je bila odprta 1930. Z vikarjem Ivanom Goriškom je 1907 sodeloval pri ustanovitvi Katoliškega prosvetnega društva in vodil društveno knjižnico. Več let je bil predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) za celjski okraj, 1918 je bil član Narodnega sveta v Celju, 1926 je bil izvoljen v celjski mestni svet, istega leta tudi v mariborsko oblastno skupščino. V tem času je z odvetnikom Antonom Ogrizkom sodeloval pri ustanovitvi Oblastne hranilnice in deloval še v odboru Zadružne zveze, Vzajemne zavarovalnice in Banovinske hranilnice. Zaslužen je tudi za celjsko porodnišnico, čeprav so politični nasprotniki ob njenem odprtju to zamolčali. Pomembno vlogo je imel v Mohorjevi družbi v Celju po njeni ustanovitvi 1927; od 1933 je bil tudi član odbora Družbe sv. Mohorja. 1935 je bil eden od podpisnikov izjave o pristopu nekdanje SLS k vsedržavni Jugoslovanski radikalni zajednici.

Zanimal se je za umetnost in o cerkveni umetnosti tudi pisal članke, v obdobju službovanja v Rušah je v časopisu Slovenski gospodar objavljal krajevnozgodovinske črtice, napisal je tudi zgodovino cerkve v Rušah.

Cestnik Anton, duhovnik, r. 30. nov. 1868 pri Sv. Lenartu (župnija Čemšenik, obč. Sv. Jurij ob Taboru), je študiral gimn: v Lj., bogoslovje v Lj. in Mariboru, bil posv. 1891, v dušeskrbju od 1892, kaplan v Starem trgu pri Slovenjgradcu in v Rušah, korni vikar v Mariboru, od 1899 profesor verouka na utrakvistični spodnji gimnaziji v Celju, od 1918 na drž. realni gimnaziji tam. V Celju je C. deloval gospodarsko in politično. 1907 je bil med ustanovitelji Ljudske posojilnice v Celju in je njen načelnik od početka. 1918 je bil agilen član Narodnega sveta v Celju, pozneje član mestnega sosveta. Kot kaplan v Rušah je v SGp priobčeval krajevnozgodovinske črtice in v VBV (1899, 240) objavil zgodovinsko skico o cerkvi v Rušah. *