Celestina, Josip (1845–1912)

CELESTINA, Josip, matematik, prevajalec (r. 21. 2. 1845, Zavine; u. 16. 10. 1912, Ljubljana). Oče Andrej Celestina, kmet, mati Terezija Celestina, r. Bregar.

Kot kmečki otrok se je šolal najprej doma in šele štirinajstleten pričel obiskovati gimnazijo v Ljubljani; v vseh letih je bil med najboljšimi dijaki. Maturiral je 1867, nato se je vpisal na graško univerzo, kjer je na filozofski fakulteti študiral matematiko in fiziko. Med študijem je bil domači vzgojitelj pri grofu Herbersteinu, pred diplomo pa je tudi že poučeval na trgovski akademiji v Gradcu. Državni izpit je naredil julija 1875, nakar je bil eno leto suplent na moškem učiteljišču v Gradcu. Jeseni 1876 je postal glavni učitelj na državnem učiteljišču v Ljubljani, kjer je ostal do jeseni 1894, ko je bil zaradi bolezni (slepote) predčasno upokojen. Upokojeni Celestina je večkrat daroval v sklad za učiteljske sirote in za gradnjo učiteljskega konvikta; tudi v oporoki je v ta namen zapustil del svojega premoženja. Nekrolog mu je še isto leto v Ljubljanskem zvonu objavil Franc Hubad, deželni šolski nadzornik in ravnatelj ljubljanskega učiteljišča ob Celestinovi upokojitvi.

Celestina se je izkazal kot domači vzgojitelj, pomožni učitelj in kot profesor. Bil je izvrsten pedagog, za vsako uro temeljito pripravljen, pravičen učitelj in dober zgled svojim učencem, ki so ga spoštovali ‒ enako kot tudi njegovi nadrejeni. Bil je narodno zaveden in je to ostal tudi na graškem moškem učiteljišču. Ko so v začetku osemdesetih let 19. stoletja v nižjih razredih nekaterih srednjih šol pričeli uvajati slovenski učni jezik tudi pri strokovnih predmetih, se je Celestina lotil prevajanja matematičnih učbenikov Franca Močnika v slovenščino. S tem so nastali prvi v slovenščini pisani učbeniki za gimnazije. V dveh delih je Celestina prevedel Močnikovo Aritmetiko za nižje gimnazije; prvi del je izšel 1882, drugi 1884. Približno v istem času je v dveh delih izdal tudi svoj prevod Močnikove Geometrije za nižje gimnazije (prvi del 1883 in drugi del 1884). Gimnazijska profesorja matematike Vincenc Borštner in Andrej Senekovič sta 1883 ugodno ocenila prva dela obeh prevodov. Borštner je v Kresu obravnaval Aritmetiko po vsebinski in po jezikovni strani. Menil je, da se sicer še pozna nemški vpliv izvirnika, zadovoljen pa je bil z uporabljeno slovensko matematično terminologijo. Kot edino priporočilo za naslednje izdaje je dodal, naj bi se naloge bolj prilagodile slovenskim okoliščinam, tako da bi se slovenski učenci lahko tudi iz njih mimogrede kaj koristnega naučili o svoji domovini. Senekovič pa je v Ljubljanskem zvonu v pretres vzel Geometrijo. Pohvalil je izbiro Močnikove knjige za osnovo prevajanja, tekoč in razumljiv jezik, saj se je pisec izognil dobesednemu prevajanju iz nemške predloge kot prej pri Aritmetiki, dobro izbrane slovenske geometrijske izraze (z dodanimi nemškimi vzporednicami) ter tisk in zunanjo podobo učbenika, saj so bile vse risbe narejene na novo.

Celestina je za objavo pripravil tudi prevod Močnikove Aritmetike za učiteljišča (1885). Ko je Močnikov učbenik za učiteljišča v začetku devetdesetih let 19. stoletja predelal Anton Behacker in je ta predelava 1893 v Pragi izšla kot četrta izdaja, pa je sodeloval tudi pri njenem prevodu v slovenski jezik, čeprav je imel tedaj že hude težave z očmi; slovenska verzija je izšla na Dunaju 1895. Kasneje zaradi bolezni ni več mogel delati. Njegov prevod Močnik-Behackerjeve Aritmetike za učiteljišča je sicer izhajal naprej, tudi še po prvi svetovni vojni (1911 ga je dopolnil Luka Lavtar in 1925/26 Anton Črnivec). Namesto novih ponatisov Močnik-Celestinovih učbenikov za nižje gimnazije je svoje slovenske knjige iz aritmetike in geometrije za nižje gimnazije 1896 in 1898 na novo sestavil Blaž Matek.

Celestina Josip, matematik, r. 21. febr. 1845 v Zagorju ob Savi (op. ur.: v Zavinah), u. 16. okt. 1912 v Lj. Dovršil je lj. gimn. 1867, študiral na graški univerzi matematiko in fiziko, bil istočasno odgojitelj pri grofu Herbersteinu in še kot kandidat modroslovja poučeval na trg. akad. v Gradcu; po drž. izpitu 1875 je supliral eno leto na moškem učiteljišču v Gradcu, v jeseni 1876 je bil imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Lj., kjer je deloval do upok. nov. 1894 (radi bolezni). C. je med prvimi delavci na polju slov. matem. ter je ustvaril za njo terminologijo; poslov. je Močnikovo aritmetiko za nižje gimn. (I. del 1882, II. del 1884), istega pisatelja geometrijo za nižje gimn. (I. del 1883, II. del 1884), aritmetiko za učiteljišča (1885) in sodeloval pri prestavi Močnikove posebne in občne aritmetike za učiteljišča po 4. nemški, po A. Behackerju predelani izdaji. —Prim.: F. Hubad, LZ 1912, 677. Šr.