Bukovec, Avgust (1878–1965)

BUKOVEC, Avgust (Avguštin Bukovec), čebelar (r. 22. 9. 1878, Radovljica; u. 25. 11. 1965, Ljubljana). Oče Janez Bukovec, orožnik, mati Marija Bukovec, r. Skvarča. Hči Marija Vilfan, novinarka, publicistka, založnica, zet Joža Vilfan, pravnik, diplomat, politik.

Po dokončanih dveh razredih realke v Ljubljani je obiskoval kadetsko šolo v Karlovcu (morda Sremski Karlovci ali Sremska Kamenica). Šolanje je opustil in v Ljubljani nadaljeval šolanje na realki. Po maturi se je 1900–18 kot uradnik zaposlil pri deželnem odboru vojvodine Kranjske, zatem pa na oddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani. Upokojen je bil 1925 kot višji računski svetnik.

Že od malih nog so ga privlačile čebele, zato se je na tem področju izobraževal z branjem domače in tuje strokovne literature, izpopolnjeval se je tudi praktično in v ta namen na svojem obsežnem vrtu ob Gruberjevem prekopu v Ljubljani postavil velik in vzorno urejen čebelnjak, v katerem je imel tudi do sto dvajset naseljenih panjev. 1905–08 je organiziral sedemnajst čebelarskih podružnic, priredil mnogo teoretičnih in praktičnih predavanj o čebelarstvu, zlasti po Koroškem, bil dolgo let tajnik in odbornik Čebelarskega društva za Slovenijo, od 1922–24 predsednik Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev. Bil je tudi soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva (1922), v katerem je bil predsednik ljubljanske podružnice. Bil je ustanovitelj in vodja satnišnice ter dolgoletni urednik Slovenskega čebelarja (1925–44).

Slavist Fran Levec je Slovenskega čebelarja štel za edini slovenski strokovni list, ki je bil pisan v lepem, izbranem jeziku. Bukovec je skrbel tudi za likovno podobo publikacije, bogatile so jo vinjete in risbe Hinka Smrekarja in Maksima Gasparija.

Bil je odličen predavatelj, ob razgovorih s čebelarji po raznih krajih, kjer je predaval, je zbiral čebelarsko izrazje in skušal čebelarsko terminologijo čim bolj poenotiti.

Bukovec je od 1902 objavljal številne članke in kratke zapise o čebelarstvu ter odločno razsojal o strokovnih vprašanjih. Teme njegovega pisanja so bila različna opravila v panjih, zgodovina čebelarstva, čebelarska književnost, čebelarski zakon, čebelarski muzej, medovite rastline ipd. V številnih člankih je pisal o izsledkih proučevanja poslikanih panjskih končnic, jih zbiral in ustvaril dragoceno zbirko. Pripomogel je k temu, da se je panj AŽ hitro razširil v slovenskem prostoru. Bil je tudi pisec in sourednik obeh izdaj knjige Sodobno čebelarstvo (1955, 1958). Prevedel je knjigo Antona Janše Razprava o rojenju čebel (1906).

1958 je bil imenovan za častnega predsednika Zveze čebelarskih društev. Prejel je tudi odlikovanje Antona Janše prve stopnje.

Bukovec Avgust, čebelar, r. 22. sept. 1878 v Radovljici, je študiral spodnjo realko, v Lj., tri letnike višje vojaške realke v Karlovcih do 1897, bil 1900–18 rač. uradnik pri dež. Odboru kranj., sedaj višji rač. svetnik pri oddelku za kmet. pokrajinske uprave v Lj. B. je organiziral 1905–08 17 čebel. podružnic, priredil mnogo teoret. in prakt. predavanj o čebelarstvu, zlasti po Koroškem, bil dolgo let tajnik in odbornik Čebel. društva za Slovenijo, od 1922–24 predsednik Zveze jugoslov. čebel. društev, soustanovitelj Sadjar. in vrtnar. društva (1922), kjer je predsednik lj. podružnice. Objavil je od 1902 številne članke o čebelarstvu v vseh letnikih SČ, kateremu je od 1925 tudi urednik, prevel Janšovo Razpravo o rojenju čebel (Lj. 1906). *