Budina, Samuel (med 1540 in 1550–po 1571)

Budina Samuel, prevajavec znamenitega hrvaškega teksta v latinščino, r. v Lj. v 40 letih 16. stol., u. 1571 po maju (sin ravnatelja protest. lat. šole v Lj. Lenarta B.) Učil se je pri očetu v Tübingenu (vpisan 22. jun. 1558, bak. 17. sept. 1561, mag. 1. avg. 1565), kjer je vžival Tiffernovo ustanovo (sprejel 13. jun. 1558, odp. julija 1563, Hermelink 396, 22), in v Padovi (20. jun. 1567 vpisan pri artistih, 12. dec. 1568 pri juristih), bil po vrnitvi iz Tübingena nekaj let domači učitelj sinov Janža Auersperga, s katerimi je bival deloma v Padovi, deloma na gradu Žužembergu (Seisenberg, izpričan tu 31. marca 1568), od 31. okt. 1569 do maja 1571 zagovornik, od maja 1571 plačani prokurator pri dež. plemiškem sodišču (Landschranne). V časih Ungnadovega biblijskega zavoda se je seznanil v Tübingenu v družbi s hrvaškimi literati s hrvaškim jezikom in pismom. Ko so začeli krožiti po sigetski katastrofi med kranjskim plemstvom prepisi »Historije Sigeta«, ki jo je napisal pač Zrinjskega tajnik in komornik Ferenc Črnko v hrvaškem jeziku (najbrž z latinskimi črkami), je napravil B. na prigovarjanje Janža Khisla in drugih kranjskih plemičev latinski in nemški prevod (najbrž po hrvaškem izvodu z lat. črkami) ter latinski prevod tudi objavil (Historia Sigethi, Dunaj, 1568). Prevod, ki ga je priredil s pomočjo Auerspergovih ujetnikov (za »tuje in turške besede«), je v glavnem točen ter ima le malo odstranitev in večjih napak. Dočim se je B.-ov prevod kmalu po objavi prevedel v nemščino, italijanščino, španščino in morda še druge jezike, se v najrazličnejših zvezah ponatiskoval in služil za vir vsakomur, kdor je skušal dobiti verno sliko sigetskih dogodkov, je našel A. Kaspret šele 1911 v Auerspergovem gradu Losensteinleithen glagoljski rokopis, v katerem sem ugotovil hrvatski tekst »Historije Sigeta«, kakršnega je rabil v drugem prepisu B. — Prim.: Valvasor VI, 347; Pohlin; Elze, Univ. Tüb. 65, Trub. Briefe 262, Rectoren (JGGPÖ 1899) 120; Kidrič, Oblega Sigeta, ČZN IX, 42 sl.; Ivšić, Podsjedańe i osvojeňe Sigeta, Starine XXXVI, 390 sl. Kd.