Budina, Lenart (okoli 1500–1572)

Budina Lenart, protest. šolnik, r. ok. 1500 v Lj., u. tam 1573 pred 10. sept. Rodbina je bila menda tirolskega pokolenja, ker se je vpisal za Tirolca 1549 v Wittenbergu neki Jurij Budina (Album 1, 253), 1572 pa v Tübingenu Lenartov sin Blaž (Hermelink 523, 24). Študiral je v Leipzigu (1518: »Leonhardinus Bodina Labacensis«, Erler 16, 591) in 10 let pozneje menda še v Freiburgu i. B., ako ni »Leonardus Budina de Lambameo«, ki se je vpisal tam v letnem tečaju 1529 ter postal »baccalaureus artium in angaria nativitatis domini 1529« (Mayer H. 275, 9), druga oseba. Ok. 1533 je začel učiteljevati v Lj. (dopis stanovom 16. jan. 1568) in sicer je bil »latinski učitelj« (izpričan za 1543 in 1557, MHVK 1863, 1, 5). Njegova verska orijentacija 1548 ne dovoljuje podmene, da bi bil vsaj takrat učiteljeval (še?) na kapiteljski šoli. Če ne že prej, je imel vsaj po 1548 najbrž privatno latinsko šolo, dokler ga niso napravili stanovi za prvega ravnatelja nove stanovske šole (izpričan prvič 28. marca 1563, Trub. Briefe 343), kjer je ostal približno 3 leta (18. maja 1566 je izpričan tu že Bohorič), ko so ga s polno plačo (90 gl.) upokojili. Simpatij za reformacijo se je navzel pač še v Nemčiji ter bil v Lj. obenem z Wienerjem, Mertlicem, Trubarjem, Klombnerjem itd. med prvimi glasniki reformacijskih gesel. Vkljub akciji škofa Tekstorja je 1548 svojo orijentacijo očitno dokumentiral ter postavil Mertlicu nagrobni spomenik (IMK 1895, 113). Ko so se začeli lj. protestantje polagoma konstituirati, je bil v zboru starešinskih predstaviteljev (izpričan 19. marca 1561, Trub. Briefe 66). Sodeloval je tudi pri razpečevanju prvih Trubarjevih tiskov (izpričan 24. febr. 1560, Kostrenčić 5). V sporu med Klombnerjem in Trubarjem je bil na strani drugega (Tr. Br. 343), s katerim je ostal do smrti v prijateljskih stikih (Tr. Br. 474, 484). Stanovsko šolo, za katero pisane naredbe najbrž ni sestavil (ČJKZ IV, 130), je uredil po vsej priliki na primitivni podlagi ter zlasti tudi okleval, da bi si poiskal pomočnika, čeravno je prejemal zanj od stanov menda primerno vsoto (Klombner-Ungnadu 24. jun. 1563). Slovenščino, ki jo je rabil menda tudi na spomeniku Mertlicu, je začel na stanovski šoli menda že on nekoliko upoštevati, slov. literarni pokret je pa podpiral samo moralno. — Dva dopisa stanovom v Dež. arh., šolstvo 1533–1600, fasc. 54. f. Prim. sicer Radics, Herbert VIII, p. 176; Dimitz: II, 223, 235 do 237, 273; III, 155–6; Elze, Rectoren, JGGPÖ 1899, 117–21. Kd.