Novi Slovenski biografski leksikon
BRINŠEK, Bogomil (Bogumil Brinšek, Bogumil Jernej Brinšek, Bohumil Bartolomeus Brinšek), krajinski fotograf, alpinist, jamar (r. 10. 8. 1884, Ilirska Bistrica, Trnovo; u. 13. 9. 1914, Soko grad, Krupanj, Srbija). Oče Ivan Brinšek, trgovec, mati Ivana Brinšek, r. Gašperšič. Brat Gabrijel Brinšek, strojnik, društveni delavec.
Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem, 1902 je končal realko v Ljubljani. Kot finančni proračunski asistent na oddelku za davke pri finančni upravi v Ljubljani je bil zaposlen do 1914, ko je bil kot poročnik avstro-ogrske vojske poslan na srbsko fronto, kjer je padel v bitki na Drini pri Krupnju v Srbiji.
Kot amaterski fotograf in planinec je postal osrednja osebnost druščine Dren, ki sta jo 1907 osnovala z Rudolfom Badjuro. Drenovci, mladi izobraženci, katerih idejno vodilo je bilo osvojiti slovenske gore pred nemškimi alpinisti, so bili začetniki sodobnega alpinizma na Slovenskem. Gorske vrhove so osvajali brez vodnika, mdr. so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno ter se kot prvi lotili zimskih vzponov (1912 na Triglav) in turnega smučanja. Kot planinec in alpinist je Brinšek skupaj s kolegi plezal nove smeri v slovenskih gorah, kot je bilo npr. grebensko prečenje Zeleniških Špic (1911) in opravljal zimske vzpone (februarja 1911 na Grintovec in Brano).
Ko je bilo 1910 v Ljubljani ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam na Kranjskem, med ustanovitelji in člani ni bilo ljudi, sposobnih za delo v kraškem podzemlju. Tajnik društva Josip Cerk je povabil k sodelovanju Drenovce, ki so do začetka prve svetovne vojne predvsem po dolenjskem krasu raziskali preko sto jam. Drenovci so raziskovali zlasti podzemeljske dotoke v reko Krko. V ta namen so se lotili preiskovanja globokih brezen, kjer je bil Brinšek pogosto prvopristopnik. Tudi sicer je bil med najbolj prizadevnimi in je tudi kraške jame raziskoval s fotografskim aparatom 10 x 15 cm, stojalom in kaseto steklenih želatinastih plošč. Za slikanje v jamah si je svetil z magnezijevim trakom, navitim okoli kladiva. Plošče je razvijal v temnici v svojem stanovanju. Slike je delal v pigmentni tehniki in na bromovo srebrovem papirju. Bil je ustanovni član in prvi tajnik fotoamaterskega društva v Ljubljani (1911) ter Kluba slovenskih amater-fotografov, kjer so bili zbrani predvsem fotografi-planinci. Bil je tudi aktivni član drugih amaterskih fotografskih društev ter udeleženec fotografskih razstav. Brinškove fotografije so objavljene v Planinskem vestniku, Domu in svetu, Ilustriranem Slovencu itd. ter v knjigah Rudolfa Badjure, Pavla Kunaverja in Evgena Lovšina. Ohranjenih je 131 njegovih fotografij, od tega dvainšestdeset motivov s slovenskega krasa in pet s hercegovskega.
V okviru Društva za raziskovanje podzemeljskih jam so bili Drenovci t. i. dolenjska sekcija, katere glavni namen je bil ugotoviti podzemeljske dotoke v Krko.
Z Brinškovim delovanjem se je pospešeno razvijala slovenska umetniška ali piktorialistična fotografija z motiviko gorske krajine, kraškega površinskega in podzemeljskega sveta ter intimnih pejsažov. Njegov opus obsega piktorialistično in realistično/topografsko fotografijo. Je začetnik slovenske gorske umetniške fotografije, prvi slovenski zimskoalpinistični amaterski fotograf ter eden prvih jamskih fotografov, ki je fotografiral tudi v tehnično težje dostopnih jamah in v globokih breznih. Celo z vojaških vaj v Hercegovini (1913) se je vrnil s posnetki hercegovskega krasa.
Po njem je bil poimenovan strmi žleb v severni steni Planjave (Brinškov kamin), planinska strokovna knjižnica PD Snežnik v Ilirski Bistrici, najgloblje brezno v Snežniku, filatelistična sekcija v Ilirski Bistrici pa je v njegov spomin izdala znamko, dopisnico in priložnostni poštni žig; po njem je imenovana ulica v Ilirski Bistrici, na njegovi rojstni hiši je spominska plošča.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine