Brezovnik, Anton (1853–1923)

BREZOVNIK, Anton (psevdonimi: Hanžičev Tone, Sosed, Tone Brezovnik Hanžičev, Vrhovski, T. B. Hanžičev; šifre: T. B., T. B. H.), šolnik, mladinski pisatelj (r. 30. 5. 1853, Stari trg, Slovenj Gradec; u. 20. 11 .1923, Vojnik). Sin Vladimir Brezovnik, kirurg.

Osnovno šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu (1859–67), gimnazijo pa v Celju, kjer je končal sedem razredov (1867–73). V Gradcu je opravil enoletni pedagoški tečaj in 1874 pričel poučevati. V Devici Mariji v Puščavi (zdaj Puščava) je učil 1874–75, v Framu 1875–76, nato pa do upokojitve 1896 v Vojniku.

1897 je v Vojniku ustanovil posojilnico in jo vodil do smrti. Bil je tudi dolgoletni odbornik 1904 ustanovljene Zvezne tiskarne v Celju.

Aktivno je deloval v učiteljskih društvih ter bil predsednik učiteljskega društva za celjski in laški okraj (1886–88). O delu društva je redno poročal v Slovenskem učitelju in Popotniku. 1896 je uredil publikacijo za mladino Savinjski glasi, ki jo je izdalo društvo, in v njej tudi sodeloval. Skupaj z učiteljema Franom Kocbekom in Arminom Gradišnikom je bil pobudnik Zaveze slovenskih učiteljskih društev, ki je bila ustanovljena 1888. Član celjskega okrajnega šolskega sveta je bil 1889–1918. V Popotniku je sodeloval od prvega letnika 1880 dalje, nato pa tudi v Učiteljskem tovarišu in Pedagogiškem letniku. Pisal je o novicah o šolstvu na Štajerskem, zbral izreke o pouku in vzgoji Antona Martina Slomška, obravnaval učne slike iz kazalnega pouka, zgodovine in somatologije, pisal o začetnem branju in prirodopisu, o knjižnicah za mladino, ocenjeval nove knjige in revije. Pisal je tudi v Slovenski narod in Domovino.

Zbral je pesmi za mladino, povesti, pravljice, legende, kratkočasnice in igre ter jih izdajal v knjigah 1884–96. Krajše povesti je objavljal v Vrtcu.

Brezovnik Anton, šolnik, mladinski pisatelj in politik, r. 30. maja 1853 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, u. 20. nov. 1923 v Vojniku. Študiral je 7 razr. gimn. v Celju, učiteljišče v Gradcu, učiteljeval v Mariji Puščavi na Poh., Framu, od 1876 do upokojitve 1896 v Vojniku. Sodeloval je v Lapajnetovem SU, UT, P (ki mu je bil soustanovitelj), PL, Vrtcu, stalno pri SN in celjski Domovini ter objavil med dr.: Učne slike iz zgodovine (P in UT 1880–5); zbirko kratkočasnic Šaljivi Slovenec (1884, 1896, 1914); zbirko pesmi za mladino Zvončki (1887); zb. družbinskih iger Zabavnik (1893); zb. pravljic, pripovedek in legend Zakaj? Zato! (1894); Wiedemannove kratke povesti Zeleni listi (1896) in zb. povesti in poučnih spisov Savinjski glasovi (1896); 1897 je ustanovil v Gradcu Zvezo slov. učit. društev (poznejši Savez jugoslov. učit. dr.), bil predsednik Učit. dr. za celjski okraj, član celjskega okr. šol. Sveta 1889–918, ustanovitelj (1897) in predsednik posoj. v Vojniku, odbornik Zvezne tiskarne v Celju. V nar. borbi na juž. Štaj. je stal v prvih vrstah ter bil odličen sodelavec posebno dr. Dečku. — Prim.: Glaser IV, 307; ND 22. nov. 1923. Slika: SIT III, 5t. 37. Šr.