Bradaška, Franjo (1829–1904)

Bradaška Franjo, zgodovinar, r. 1829 v Kranju, u. 1. febr. 1904 v Zagrebu. Po dovršenih študijah si je našel kruha, kakor več drugih Slovencev za časa absolutizma, na Hrvatskem, kjer je služboval sprva kot gimn. učitelj v Zagrebu, pozneje kot prof. in ravnatelj na varaždinski gimnaziji, od koder je prišel za ravnatelja gimnazije v Zagreb. 1883 je stopil v pokoj, ki ga je preživel v Gradcu, kasneje pa zopet v Zagrebu. Svoje zgodovinske sestavke je začel B. objavljati v SB (Slovenci po popisu nekega Nemca, 1852), za Novice (1856, št. 72–75) je po Ant. Mažuraniću poslovenil »Kratek pregled starega slovstva hrvaškega«, v SG (1859, 116, 141) opisuje Zagreb z zgodovinsko-topografičnimi reminiscencami, v »Vodnikovem albumu« pa razpravlja (75–78) o vzrokih, ki so Slovane ovirali, da se niso mogli svojemu številu primerno uveljaviti. Odbor Slov. Matice je poslal rokopis Trdinove »Zgodovine slovenskega naroda« v pregled B.-u, ki ga je jezikovno popravil ter pod tekstom dodal nekaj lastnih pripomb. Škoda je bila, da celotnega rokopisa ni maral prenarejati; zgodovina izpod njegovega peresa bi bila še vse temeljitejša, kritičnejša in obsežnejša. Samostojno pojmovanje zgodovine, trdno obvladovanje mnogostranih, takrat še vsepovsod raztresenih virov za našo zgodovino ter strogo kritično presojo je pokazal B. v svoji daljši razpravi »O najstarejši slovenski zgodovini« (LMS, 1870, 260 do 292). B. je bil eden tistih zaslužnih slov. prof., ki so ob svitu nove ustavne dobe pomagali Hrvatom pri ustvarjanju lastnega nar. šolstva. Po Pützu je priredil za hrvaške gimnazije Sravnajući zemljepis za više razrede srednjih učiona (Zagreb, 1867), ki je še posebno važen radi hrvaške geogr. terminologije, ki ji je s to knjigo položil trdne temelje. — Prim.: I. Steklasa, DS 1904, 248; Marn, Jezičnik XXX, 52; Glaser, III., 104; Derganc, LZ, 1906, 14, 18. Mal.