Borghi Jožef, publicist, r. 6. okt. 1846 v Motovunu v Istri,
u. 30. dec. 1896 v Lj., pokopan v Sežani (družinska grobnica). Oče je bil
slovenskega rodu doma iz Kanala; prevajal je Prešerna v italijanščino. Prevodi
niso ohranjeni. Kasneje je bil oče aktuar v Motovunu, adjunkt v Kopru, sodnik v
Ajdovščini, svétnik deželnega sodišča v Sežani (tu u. 1884). Mati je bila
Italijanka. B. je obiskoval osn. š. v Kopru, gimn. v Gor. (bil ljubljenec prof.
Šolarja, pri katerem se je dodobra naučil slovenščine). Tri leta je študiral U v
Gradcu, služboval nato v Gor., od leta 1874 dalje pa na realki v Lj. Poučeval je
italijanščino, nemščino in slovenščino. Na šoli je tudi skrbel za knjižnico, da je
bilo v njej vedno dovolj in dobrih slovenskih del. Kot pedagog je bil odličen
posredovalec bogatega znanja. Njegovi dijaki so se še kasneje v življenju
spominjali, kako živo jim je znal predavati (prim. Leveč, LZ 1897, 114). Vodil je
tečaj italijanskega jezika na gimn. Volil je vedno s Slovenci. Skrbel je, da so si
dela nekaterih slov. klasikov utrla pot med Italijane. Sodeloval je pri izboru
ljubezenske lirike iz svetovnih slovstev, ki ga je v štirih knjigah pripravil
Marco Antonio Canini z naslovom Il libro dell'Amore (Venezia 1885−89). Kako
podrobno je poznal it. sodobno slovstvo, pričajo zapiski v LZ, ko poroča o De
Amicisovem Srcu (Cuore). Od De Amicisa je bil dobil dovoljenje, da to delo prevede
v slovenščino, a je prej umrl.
Prim.: LZ 1887, 573; Vladimir Leveč, Prof. Jožef Borghi, LZ
1897, 114; SBL I, 54 (F. Kidrič); Brecelj-Dobrovoljc, Bibliografija prevodov iz
slovenskega leposlovja, 1971, enote 392−5; IS 1926 s sl.
Brj.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine