Boncelj, Josip (1884–1971)

BONCELJ, Josip, inženir, strojnik (r. 17. 7. 1884, Železniki; u. 5. 1. 1971, Celje, pokopan v Železnikih). Oče Jožef Boncelj, gostilničar , mati Terezija Boncelj, r. Gavbe. Sinovi Jože Boncelj, pravnik, teoretik zavarovalniške ekonomije, Marko Boncelj, inženir strojništva, tekstilni strokovnjak, šolnik, in Primož Boncelj, travmatolog, svaki Franjo Kogoj, zdravnik dermatovenerolog, akademik, Anton Sonc, internist, in Stanislav Sonc, inženir elektrotehnike, direktor Mestne elektrarne ljubljanske (1932–45).

Gimnazijo je končal 1902 v Ljubljani. Nato se je vpisal na dunajsko politehniko in diplomiral 1908. Na Dunaju se je zaposlil v konstrukcijskem biroju za dinamo stroje Vereinigte Elektrizitats A. G. (1909–10) in v biroju za preračunavanje strojev ter preizkuševališču podjetja Österreichiche Brown Boveri Werke A. G. (1910–12). Zatem se je kot proračunski oziroma preizkuševalni inženir zaposlil v računskem biroju ter preizkuševališču za enosmerne stroje in za konverterje, nazadnje pa kot kontrolni inženir pri Siemens-Schuckertwerke v Nürnbergu (1912–14), kjer je 1914–17 vodil oddelek za preračunavanje enosmernih strojev in preizkuševališče za enosmerni tok ter bil nato do konca prve svetovne vojne namestnik predstojnika oddelka in predstojnik biroja. 1918–25 je bil direktor Strojne tovarne in livarne v Ljubljani ter je podjetje moderniziral iz obrtniškega v industrijski sistem. V študijskem letu 1921/22 je začel na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani honorarno predavati predmet Mehanska tehnologija, 1923 se je tam redno zaposlil kot docent, septembra 1926 je postal prvi predstojnik novoustanovljenega Inštituta za splošno strojeslovje.

1927 se je zaposlil na zagrebški tehnični fakulteti, kjer je bil imenovan za rednega profesorja. 1928 je v Zagrebu ustanovil Zavod za konstrukcije strojnih delov in postal njegov predstojnik (do 1946). Velja za enega od ustanoviteljev zagrebške tehniške fakultete, saj je v okviru zavoda deloval tudi laboratorij za znanstveno proučevanje strojnih delov, iz katerega so se kasneje razvili mnogi laboratoriji zagrebške tehnične fakultete.

Konec 1945 se je upokojil, vendar je ostal aktiven na fizikalnem inštitutu za standardizacijo v Zagrebu; s standardizacijo in normiranjem se je sicer ukvarjal že od 1909 (v Zagrebu je sodeloval pri neuradnih odborih za normiranje, kjer so sodelovali Društvo inženirjev, Inženirska zbornica ter Trgovinska industrijska in obrtna komora, hkrati je bil predstavnik inženirske zbornice v Komiteju za normiranje, 1941 je postal eden glavnih ustanoviteljev Svetovalnega odbora za normiranje, od 1941 je opravljal nadzor nad Oddelkom za normiranje pri Ministrstvu za obrt, veleobrt in trgovino, v svetovalnem odboru za normiranje je bil podpredsednik in član uprave, bil je tudi urednik strokovnega glasila Svetovalnega odbora za normiranje HN vesti).

Na prošnjo sodelavcev Instituta Jožef Stefan je 1960 izdal knjižico Jožef Stefan in njegovo delovanje na področju elektrotehnike.

Elektrogospodarski inštitut Zagreb mu je ob desetletnici obstoja 1963 podelil spomenico kot priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje, fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo zagrebške univerze mu je ob petdesetletnici visokošolskega pouka strojništva in ladjedelništva 1969 v Zagrebu podelila priznanje za požrtvovalno in uspešno delo.

Boncelj Josip, ing., r. 17. jul. 1884 v Železnikih. Dovršil je realko v Lj. 1902, dunajsko tehniko 1909 ter je vodja Strojnih tovarn in livarn v Lj., ki jih je reorganiziral iz obrtn. značaja na moderni industr. sistem. Deluje pri obrtnih in tehničnih razsodiščih, je upravni svetnik in predsednik upravnega sveta industr. in gospod. podjetij ter docent za splošno strojeslovje na tehnični fakulteti v Lj. *