Bock, Emil (1857–1916)

Bock Emil, dr. med., r. 19. avg. 1857 v Wadowicah v Galiciji, u. 17. dec. 1916 v Lj. Gimn. študij je dovršil v Lj., medicino na Dunaju 1875–81, kjer se je specijaliziral kot okulist (prof. Stellwag-Carion), postal kliničen asistent in se končno habilitiral. Načrt, da postane prof. v svoji stroki, mu ni uspel, vsled česar se je 1889 naselil v Lj. ter postal neplačan ordinarij novoustanovljenega okulističnega oddelka. 1893 je postal primarij. Kot vodja je okulistični oddelek lj. bolnice vzorno uredil in ponovno razširil. Kot strokovnjak ni bil znan le občinstvu, ampak je bil splošno uvaževan v znanstvenem svetu. Poleg mnogih manjših del v raznih časopisih je spisal sledeča večja: Die Pfropfung von Haut u. Schleimhaut auf okkulistischem Gebiete, 1884; Zur Kenntniss der bandförmigen Hornhautabschürfungen, 1877; Erfahrungen a. d. Gebiete der Augenheilkunde, 1891; Anatomie des menschlichen Orbitalinhaltes nach Enucleatio bulbi, 1892; Die angeborenen Kolobome des Augapfels, 1896; Zur Kenntniss der gesunden u. kranken Tränendrüsen, 1896; Ürber Trachom, 1900; Die Brille u. ihre Geschichte, 1903. Skupno s prof. Wedlom je spisal Pathologische Anatomie des Auges, 1886. Tudi na njegovem oddelku službujoči pomožni zdravniki so pod njegovim vodstvom objavili več razpravic v znanstvenih listih. Mnogo let je bil prisednik sanitetnega sveta za Kranjsko; za časa svetovne vojne je bil okulističen konsilijarij načelnika sanitete pri 5. avstr. armadi. Po njegovi inicijativi je sezidala Kranjska hranilnica t. zv. Kaiser Franz-Josef-Asyl, kateri je danes pretvorjen v žensko bolnico v Lj. — Prim.: Binder, Deutscher Kalender für Krain 1918; LZg 1916, št. 289–91. Pr.