Črnivec, Anton (1856–1936)

ČRNIVEC, Anton (Anton Černivec), šolnik, pisec šolskih knjig (r. 18. 9. 1856, Pristavlja vas; u. 11. 10. 1936, Ljubljana). Oče Anton Černivec (Černilc), kmet, mati Katarina Sadu (Zadu, Zadel). Hči Katarina (Ina) Črnivec, učiteljica, sin Sergej Černivec, metalurg.

1869–77 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nato pa je na dunajski univerzi kot Knafljev štipendist študiral matematiko, fiziko in filozofijo. Po končanem študiju je bil najprej učitelj in vodja pripravnice na Proseku (1883–86), nato do 1894 glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, eno leto (1894/95) profesor na državni gimnaziji v Pulju, nazadnje pa od 1895 do upokojitve 1916 profesor na učiteljišču v Ljubljani (1903–16 ravnatelj). Na učiteljišču je poučeval matematiko, fiziko in filozofsko propedevtiko. Že 1897 je bil prvič imenovan za člana izpraševalne komisije za učitelje splošnih ljudskih in meščanskih šol. Od 1905 je bil šolski nadzornik, 1907 pa je postal član deželnega šolskega sveta in namestnik vodje izpitne komisije, od 1914 vodja. Po prvi svetovni vojni je kot pomožni učitelj honorarno nekaj let še vedno poučeval matematiko (ter fiziko in propedevtiko) na prvi državni gimnaziji v Ljubljani (1920–23).

Črnivec se je uveljavil kot pisec računic za osnovne in meščanske šole ter učbenikov aritmetike in geometrije za učiteljišča. Njegovi učbeniki so zamenjali učbenike Franca Močnika in Luke Lavtarja ter so se v uporabi obdržali več kot štirideset let. Prve računice za začetni pouk je izdal 1902 (zvezek 1: števila do 20, zvezek 2: števila do 100). V njih je v nasprotju s prejšnjimi Močnikovimi učbeniki uveljavil pedagoško bolj primerno postopno uvajanje osnovnih računskih operacij, najprej samo seštevanje in odštevanje, nato množenje, šele na koncu deljenje in merjenje. Istočasno je za učitelje sestavil tudi ustrezna navodila. Kot kažejo odzivi v Učiteljskem tovarišu in Slovenskem učitelju, je slovensko učiteljstvo novo Črnivčevo metodo sprejelo z odobravanjem. V drugem in tretjem zvezku Pedagoškega letopisa Slovenske Šolske Matice 1903 je o računanju in različnih računskih metodah v šoli, tudi o Črnivčevi, z zgodovinskega, mednarodnoprimerjalnega in pedagoškega vidika v dolgi razpravi pisal Luka Lavtar. Črnivčeve računice, ki so sprva izhajale v treh zvezkih, so kasneje doživele mnogo ponatisov že v času Avstro-Ogrske. Avtor jih je večkrat popravljal in dopolnjeval v skladu z novimi učnimi načrti. Po prvi svetovni vojni so se pojavile tudi v petdelni obliki. Po njegovi smrti so jih predelovali drugi (Iva Ukmar 1938, Milko Jeglič 1940); zadnji Črnivčevi učbeniki za osnovno šolo v Jegličevi priredbi so bili izdani med vojno (tretji del 1943 in četrti del 1945). Poleg učbenikov za osnovne šole je Črnivec 1926 priredil računico Franca Hauptmanna za vse štiri razrede meščanskih šol, ki je bila večkrat ponatisnjena. Posthumno izdajo sta 1938 za prvi in drugi razred priskrbela hči Katarina Črnivec in Iva Ukmar, za tretji in četrti razred pa Janko Pirc. 1924 je samostojno izdal Geometrijo za učiteljišča, njegova Aritmetika za učiteljišča je ostala v rokopisu, v naslednjih dveh letih pa je namesto tega prevedel, priredil in izdal še Močnik-Lavtarjevo Aritmetiko za učiteljišča (1. del 1925 in 2. del 1926). O priljubljenosti in kakovosti Črnivčevih učbenikov matematike za osnovne in meščanske šole govori dejstvo, da so bili v času med obema vojnama predpisani na večini slovenskih ljudskih šol, pa tudi na vadnicah in učiteljiščih kot gradivo za pripravo bodočih učiteljev. 1933 so bili prevedeni in prirejeni tudi za potrebe srbskih meščanskih šol ter prav tako večkrat ponatisnjeni.

Za zasluge na šolskem področju je bil Črnivec 1908 odlikovan z viteškim križcem francjožefovega reda, 1916 pa je dobil naziv vladnega svetnika. V času prve jugoslovanske države je prejel tudi red sv. Save.

Črnivec Anton, šolnik, r. 18. sept. 1856 v Št. Vidu pri Stični, živi v Lj. Dovršil je gimn. 1877 v Lj., mat., fiz. in fil. na Dunaju, bil učitelj in vodja pripravnice za srednje šole na Proseku (1883–6), glavni učitelj v Kopru (do 1894), prof. na drž. gimn. v Pulju, od 1895 na učiteljšču v Lj., ravn. od 1903 do upokojitve 1916. Za ljudske šole je priredil petdelno računico (Dunaj od 1902 dalje), k nje I. delu sestavil »Navodilo« (SŠM 1902), za učiteljišča napisal Geometrijo (Lj. 1924) in Aritmetiko (v rokopisu). Šr.

Črnivec Anton (pri očetu je v krstni knjigi priimek Černilc popravljen v Černivec), šolnik in pisec šolskih knjig, r. 18. sept. 1856 v Št. Vidu pri Stični, u. 11. okt. 1936 v Lj. Oče Anton je bil premožen kmet, mati Katarina Sadu (verjetno prej Zadu, kakor piše pri sestri v krstni knjigi). Gimn. je dovršil v Lj. 1877, mat., fiz. in filoz. na Dunaju, bil uč. in vodja pripravnice za sr. š. na Proseku (1883–86), glavni uč. v Kopru (do 1894), prof. na drž. gimn. v Pulju, od 1895 na uč. v Lj., ravn. od 1903 do upokojitve 1916. C. se je od 1902 dalje razvil v najuspešnejšega sestavljalca učbenikov za računstvo v osn. in meščanskih š. ter učiteljiščih. Za osn. š. je priredil petdelno računico Računice za obče ljudske šole, ki so izšle na Dunaju od 1902 v številnih ponatisih, v Jsli pa so jih uporabljali skoraj do zadnje vojne, med vojno pa jih je priredil Milko Jeglič v štirih knjigah kot Računica za ljudske šole in so tudi doživele več ponatisov. K I. zv. Računice za obče ljudske šole je sestavil Č. Navodilo (Lj. 1902), 1927 pa Navodilo pri pouku v računovodstvu na osnovnih šolah. Po Fr. Hauptmannu je priredil Računico za meščanske šole, I. del, za I. in II. razred, Lj. 1928. Istega leta je izšlo Dopolnilo učne tvarine za II. razred k Računici za meščanske šole, I. del. Malo pozneje je izšla še za III. razr. Tudi ti knjigi sta doživeli več ponatisov. Za učiteljišča je napisal Geometrijo, Lj. 1924, in po Fr. Močniku in L. Lavtarju Aritmetiko za učiteljišča, I. del (1925), II. del (1926). Za srbske š. je priredil Računico za gradjanske škole za I. razr., Bgd 1933 (v cirilici).

Prim.: žpk arh. Št. Vid pri Stični; bibliografski oddelek NUK; SBL I, 110.

Jem.