Novi Slovenski biografski leksikon
BEZLAJ, Peter (Beslei, Petrus de Lubiana, Peter Maurer, Petter Stainmecz), stavbenik (r. ?, Ljubljana ?; u. med 1515 in 1527, ?).
O njegovem življenju ni veliko znanega; zadnjič je omenjen v urbarju bratovščine sv. Krištofa v Ljubljani 1515, 1527 pa v tem viru zasledimo le še njegovo vdovo. Morda je bil prednik rodbine ljubljanskih zidarjev (Beslei, Weslay, Bislay, Bislau, Wislai), ki so dokumentirano delovali v mestu in okolici v sredini in drugi polovici 17. stoletja.
Njegovo najstarejše dokumentirano in najpomembnejše delo je (po poročilu Janeza Gregorja Dolničarja) ljubljanska mestna hiša iz 1484 (porušena v začetku 18. stoletja). Po grafični upodobitvi Mestnega trga v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja (1689) in na osnovi Bezlajevega sodelovanja s kiparjem Janezom Lipcem, ki je za fasado ljubljanskega magistrata po vzoru kipov na Porta della Carta doževe palače v Benetkah izklesal kipa Adama in Eve, bi bilo mogoče sklepati, da je sledil najnovejšim tokovom v beneški arhitekturi, saj je vhod v mestno hišo vodil skozi obokano arkadno preddverje. Na njegovo razgledanost v arhitekturi kaže tudi verjetno avtorstvo izgubljenega arhitekturnega traktata Studium architecturae civilis.
Renesančne prvine je mogoče zaslediti tudi v Bezlajevem edinem dokumentiranem istrskem delu, romarski cerkvi Marije Snežne pri Čepiću, kjer je sodeloval z mojstrom Matijem iz Pule. Širitev enoladijske cerkve v triladijsko s šilastimi arkadami, postavljenimi na stebre z renesančno oblikovanimi kapiteli, in zvezdasti obok poligonalno sklenjenega prezbiterija sta mojstra dokončala 1492 ter datum s svojima imenoma in mojstrskima znakoma vklesala v kamnito ploščo, vgrajeno nad prvim stebrom južnih arkad. Prav na podlagi njegovega mojstrskega znaka v Čepiću je bilo mogoče Bezlaja identificirati tudi kot avtorja p. c. sv. Jude in Tadeja na ljubljanskem Viču, zgrajene konec 15. stoletja. Cerkev je ob barokizaciji izgubila prvotni ravni strop v ladji, ohranil pa se je zvezdasto obokan prezbiterij s sklepnikom, na katerem je Bezlajev mojstrski znak.
V urbarju ljubljanske bratovščine sv. Krištofa je zapisano, da je mojster 1507–08 gradil tudi prezbiterij cerkve sv. Krištofa za Bežigradom, ki je bila kasneje prezidana, po drugi svetovni vojni pa porušena; v cerkvi je postavil tudi dve oltarni menzi.
Po slogovnih značilnostih je pripadal Bezlaj krogu gorenjskih stavbenikov, ljubljanska mestna hiša, arhitekturni traktat o civilni arhitekturi in oblikovanje istrske cerkve v Čepiću pa ga umeščajo že na začetek renesanse na Slovenskem, kar naj bi potrjevali tudi figuralni sklepniki na Viču.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine