Novi Slovenski biografski leksikon

BENKOVIČ, Ivo (Ivan Benkovič, psevdonim Benko), politik, pravnik, literat, prevajalec (r. 24. 6. 1875, Kamnik; u. 23. 9. 1943, Ljubljana). Oče Valentin, kmet, klejar, mati Marija, r. Ogrinc (Ogrinec). Brata Alojzij Benkovič, farmacevt, prevajalec in Josip Benkovič, duhovnik, pisatelj in zgodovinar, stric Josip Ogrinec, učitelj pisatelj, prevajalec.

Na gimnaziji v Ljubljani je maturiral 1894. Nato je študiral pravo na Dunaju, kjer je bil 1902 promoviran v doktorja prava. Od 1905 je bil zaposlen kot odvetnik v Brežicah, od 1910 pa v Celju. V zadnjih letih avstro-ogrske monarhije je kot državno- in deželnozborski poslanec SKZ (SLS) zastopal katoliške interese (v državnem zboru je med 1907–18 zastopal volilni okraj Brežice-Sevnica-Laško, v deželnem zboru pa med 1909–18 volilni okraj Celje-Vransko-Gornji Grad-Laško). V času razpada štajerske politične sloge 1906–07 je bil viden član katoliške stranke.

Po prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano, kjer je odprl odvetniško pisarno, postal je tudi član uprave Trboveljske premogokopne družbe. Skupaj s Tujskim prometnim društvom, ki je bilo ustanovljeno 1930, si je zelo prizadeval za odkup in ponovno oživitev kamniškega zdravilišča. Predlagal je izboljšanje prometnih povezav, ustanovitev zaprtega kopališča, zgraditev hotela, plesne dvorane, kina, teniških igrišč, sankališča, moderne čitalnice. Sodeloval je pri ustanovitvi delniške družbe, ki je zdravilišče odkupila in se lotila njegove obnove, vendar je družba po enem letu delovanja 1936 propadla.

V mladinskih in političnih listih je objavljal krajše literarne spise in članke, med drugim v reviji Vrtec. Pod psevdonimom Benko je napisal dramo Strahomir, ki je izšla 1898 v Gorici, prevedel pa je tudi Manzonijev zgodovinski roman Zaročenca. 1906–08 je v Brežicah izdajal politično in gospodarsko glasilo Posavska straža. V Celju je 1913 napisal študijo Die Slovenen im Landeshaushalte des Herzogtums Steiermarks.

V njegovi pisarni se je kot odvetniška pripravnica 1939 zaposlila Zdenka Adamič, hčerka Emila Adamiča, ena prvih doktoric prava pri nas, ki je bila pri njem zaposlena vse do njegove smrti 1943.

Dela

Strahomir, Gorica, 1898.
Die Slovenen im Landeshaushalte des Herzogtums Steiermarks, Celje, 1913.

Viri in literatura

SBL.
France Capuder: Znameniti možje iz kamniškega okraja, Kamnik, 1938, 107–132.
Branko Goropevšek: Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, Celje, 2005, 69–73.
Čuček, Filip: Benkovič, Ivo (1875–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138216/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Benkovič Ivo, politik, r. 24. jun. 1875 v Kamniku. Gimnazijo je dovršil 1894 v Lj., pravo na Dunaju (promov. 1902). Bil je odvetnik v Brežicah od 1905, v Celju od 1910 in živi od 1918 v Lj., kjer je član uprave Trbov. premog. dr. in Prom. zav. za premog. Objavil je manjše spise in članke v Vrtcu in polit. listih, pod psevdon. Benko dramo Strahomir (Gorica 1898), prevel Manzonijevo delo Zaročenca (Lj. 1901), izdajal polit. in gosp. glasilo Posavsko stražo (Brežice 1906–8), napisal študijo Die Slovenen u. der Landeshaushalt Steiermarks (1912), kot kandidat SLS je zastopal okraj Brežice-Sevnica-Laško v drž. zboru 1907–18 in okraj Celje-Vransko-Gornji grad-Laško v štaj. dež. zboru 1911 do 1918. — Slika: SIT I, št. 22. *

Uredništvo: Benkovič, Ivo (1875–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138216/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine