Bedenčič, Janez (1777–1843)

Bedenčič Janez, janzenističen pisatelj, r. v Zg. Šiški 22. dec. 1777, u. v Kranju 1. apr. 1843. Študiral je v Ljubljani, bil posvečen 1801, kaplan v Kranju do 1803, v Cerknici do 1808, vikar v Logatcu do konca 1813, župnik pri sv. Petru v Ljubljani do 1836, dekan v Kranju do smrti. Bil je izrazit jožefinec in janzenist, nasprotnik vseh izrednih pobožnosti, zlasti romanja, obenem pa iskren prijatelj šole; od 1826 je bil tudi izpraševalni komisar na gimn. in v modroslovju. L. 1829. je zgradil pri Sv. Petru s prihranki iz tekočih cerkvenih dohodkov hišo za orglavca, cerkvenca in šolo. Proti vsakoletnemu romanju Šentpeterčanov na Šmarno goro in njega zagovorniku Felic. Rantu je vodil obenem z Jan. Travnom 1814–1819 srdit boj, v katerem je pa uspel le deloma, ker se je le pridiga prepovedala, romanje pa dovolilo (ozadje Prešernove »Šmarne gore«). Križev pot, ki ga je naslikal za šentpetrsko cerkev Dorfmeister po njegovih navodilih, je ustrezal zahtevi janzenistov, da se izloči vse, kar ni utemeljeno v evangelijih. Deloval je tudi na polju cerkvenega slovstva, vendar pomenja njegovo slov. pisateljevanje le nadaljevanje v panogah, ki so se bile v slov. jeziku že udomačile: 1825 je priredil Tomaža Kempčana »Hojo k' nebesom« po Paglovčevi redakciji za 6. natis (Vrhovnik, Listi nabožno-slovstveni 57, 62), 1826 je izdal v 4. natisu Klementinijev janzenistični »Sveti križovi pot«. Dočim gre tukaj samo za novi izdanji, ki tudi v jezikovnem oziru ne pomenita napredka, je izdal v nemškem jeziku spis, ki je samostojen in priča o piščevi izredni biblijski verziranosti (Göttl. Anstalten zur Beseligung der Menschen u. ihre Vollendung durch Jesum, Lj. 1828). Janzenistične tendence nima le slov. knjiga iz 1826, ampak tudi nemška, ki ima na koncu premišljevanje v obliki janzenističnega križevega pota. — Prim.: Čop-Šafařik I, 41, 136, 138; Vrhovnik, DS 1920; 246–251. Kd.