Slovenski biografski leksikon
Barbo-Waxenstein Josip, Emanuel, politik, r. 26. okt. 1825 na Rakovniku pri Št. Rupertu na Dol., u. 23. nov. 1879 na Dunaju. Bil je slov. dež. in drž. poslanec od 1867 do 1879. Njegova rodbina je pohajala z Beneškega, njen član Pietro je bil papež Pavel II. (1464–1471), 1490 se je deloma preselila na Kranjsko in bila 1674 povzdignjena v grofovski stan. B. je bil med tistimi redkimi plemiči na Slovenskem, ki so se prilagodili domačim razmeram ter se oprijeli slovenstva. Jurčič ga je označil, da ni bil niti talent, ki bi bil usposobljen za političnega vodjo, niti se ni odlikoval kot govornik ali pisatelj; toda od početka je odločno stopil na slov. stališče in značajno vztrajal do konca, česar ni prikrival tudi v aristokratični družbi. Podpiral je slov. kulturne ustanove, n. pr.čitalništvo in Matico, kakor je tudi gospodarsko sodeloval pri Kranjski kmetijski družbi. Kot drž. poslanec je 1867 obenem z drugimi Slovenci glasoval za dualizem, a glede dec. ustave se je izjavil proti. V zvezi z drugimi avstr. federalisti je 1870 izstopil iz drž. zbora, enako 1873, ko se je sprejela postava o direktnih volitvah. Bil je konservativen politik in član Hohenwartovega kluba. — Prim.: LZg 1879, št. 272; Nov. 1874, št. 16; SN 1879, št. 282 (J. J.). Lr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine