Avellinus (?–?)

Avellinus je bil nemški pridigar v tradiciji baročnega katolištva. Skupaj z Markom Pohlinom, Otonom Sprugom, Kastulom Weiblom idr. je spadal v vplivno skupino ljubljanskih duhovnikov iz vrst kapucinov, bosonogih avguštincev, frančiškanov in jezuitov, ki so se zaradi dejavnega nasprotovanja reformnemu katolištvu in jožefinizmu zapletli v spor z ljubljanskim škofom Karlom Janezom grofom Herbersteinom in zato naleteli na ovire pri službenem napredovanju ter tisku svojih del.

Avellinus je na tretjo nedeljo po binkoštih 1782 pridigal v ljubljanski stolnici bratovščini Odrešenika sveta, ki je opravljala štirideseturno pobožnost v zahvalo za odvrnitev kuge pred 183 leti. Ker je zagovarjal bratovščine in tradicionalne pobožnosti ter prosil Boga, naj razsvetli ljubljanskega škofa, da bi spoznal zmote cerkvene reforme, mu je Herberstein prepovedal pridigati zunaj matičnega samostana. Avellinus je v odgovor pripravil pridigo za tisk. Liberalizirana dunajska cenzura mu je še istega leta dovolila natis besedila, vendar skupaj s Herbersteinovim interdiktom.

Avellinus, P., kapucin, nemški pridigar v Ljubljani, je pridigal v stolnici 1782 na tretjo nedeljo po binkoštih bratovščini »Redemptor mundi«, ko se je obenem opravljala štirideseturna pobožnost v spomin 183 letnice kuge. Ker je branil pobožne bratovščine in s prižnice prosil Boga, naj razsvetli ljub. škofa, da bo spoznal »zvite volkove v ovčjih kožuhih« (jožefinske cerkvene reformatorje), mu je škof Karl Herberstein prepovedal pridigati izven samostana. Pridiga je izšla obenem s škofovim dopisom na Dunaju l. 1782. — Prim.: Pohlin. Gl.