Arko, Albin (1845–1893)

Arko Albin, časnikar, r. 7. dec. 1845 v Novem mestu, u. 11. jun. 1893 v Ljubljani. Študiral je na ljubljanski gimnaziji, služboval kot vojak pri domačem peh. polku št. 17 ter se udeležil 1866 bitke pri Kustoci, nato se je posvetil časnikarstvu. Razen pri drugih listih, je sodeloval glavno pri SN, ki mu je bil dopisnik 23 let. Zarnik ga je 1870 seznanil s Tomšičem in od tedaj je zalagal list do svoje smrti zlasti z domačimi novicami. Bil je izvrsten reporter, da sta celo LZg (vladni list) in Laib. Tagblatt (Dežmanovo glasilo) zajemala iz njegovega vira, ker je prinašal poročila tudi iz nemške družbe. Jurčič, ki mu je bil součenec, mu je rekel: »Plačati ti ne morem ničesar, a delaj za SN, kolikor znaš in moreš«. Delal je za neznatno nagrado (za dveletno sotrudništvo je nekoč prejel 20 gld.), ali pa tudi zastonj. Udeleževal se je tudi delavskega gibanja, ki se je začelo pri nas pojavljati v 70. letih, pri čemer je poudarjal slovensko-slovansko narodnost. Bil je predsednik »Podpornega društva za bolne delavce«, ki se je ustanovilo 1872 po načelu samopomoči. Zanimal se je za upodabljajočo umetnost; spisal je nemško črtico o slikarju Ant. Karingerju (1875) in »Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani« (SN 1875, št. 143, 144, 150, 151 in v ponatisu). — Prim.: SN 1870, št. 23; 1874 št. 63 in 1875, št. 75, 132. Lr.