Novi Slovenski biografski leksikon
Osnov čebelarstva se je izučil v očetovem čebelnjaku. Pri tem je spoznaval, da je trgovanje s čebelami donosna dejavnost. Kupoval in prodajal je čebelje družine in obiskoval čebelarske sejme na Gorenjskem. Zgradil je več čebelnjakov ter množil čebele v več sto panjih. Z okoliškimi čebelarji je razvil neko obliko poslovnega sodelovanja. Nudil jim je strokovne nasvete ter jim dobavljal panje in druge potrebščine, ki jih je izdeloval v lastni delavnici. Oblikoval je ti. ležeči panj, ki je služil za prevoz čebel na daljše razdalje. Izpopolnil je tudi čebelarsko orodje (npr. lovilec, poslušalno cev), izdeloval satnice in slikal panjske končnice. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal svetovnih kongresov in razstav. Da bi opozoril na svoje dosežke, je v visoki nakladi izdal knjižico Erster und grösster Oberkrainer Handels-Bienenstand des M. Ambrožič zu Mojstrana (1890, 1893, 1901). V tridesetih letih trgovanja s čebelami je izvozil več 10.000 panjev čebel in več tisoč matic v evropske dežele, Ameriko, Avstralijo in Azijo vse do Vladivostoka. Ambrožič je poleg barona Emila Rotschütza prvi razširil kranjsko čebelo po svetu. Za svoje delo je dobil več kot 140 priznanj in odlikovanj, prvo na dunajski svetovni razstavi 1873. V Čebelarskem muzeju Radovljica je razstavljeno gradivo o njegovem življenju in delu.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine