Aleš, Peter (1786–1868)

Po posvetitvi oktobra 1814 je deloval kot kaplan v Hrušici, Postojni in Trnovem (Ilirska Bistrica), vikar na Premu ter župnik in dekan v Jelšanah. 1838 je postal tržaški stolni kanonik ter dekan župnij izven mestnega obzidja. To mu je avtomatično prineslo še šolsko nadzorništvo tega ozemlja. 1850 je postal stolni dekan. Skupaj s škofoma Matevž Ravnikarjem in Jernejem Legatom ter duhovnimi slovenskimi sobrati je bil med nosilci slovenskega kulturnega življenja v Trstu, zlasti na področju šolstva, saj so prek Cesarsko-kraljeve Primorske zaloge šolskih bukev s priročniki oskrbovali praktično ves slovenski etnični prostor. V slovenski jezik je prevajal različne uradne odloke, zlasti 1848, s čemer je sooblikoval slovensko politično in ustavnopravno terminologijo. Pisal je tudi v Novice. 1856 je izšla njegova knjiga Zveden kmet al' Najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi, s čemer se je skupaj z Matijem Vertovcem in Janezem Zalokarjem uvrstil med najpomembnejše slovenske kmetijske teoretike sredine 19. stoletja. Bil je član Ljubljanske kmetijske družbe. Pospeševal je razvoj živinoreje, čebelarstva, svilogojstva, predvsem pa sadjarstva v Brkinih. Na Premu in v Jelšanah je ustanovil drevesnici, ki sta bili med prvimi v tem delu Slovenije. Zaradi zaslug za razvoj poljedeljstva je bil odlikovan najprej z viteškim redom in nato s komturskim križcem Francjožefovega reda.

Aleš Peter, narodnogosp. pisatelj, r. 30. jun. 1786 v Vodicah na Kranjskem, mašnik 1814, u. kot stolni dekan v Trstu 15. apr. 1868. Že kot kaplan na Premu in v Jelšanah se je trudil za povzdigo raznih panog kmetijstva, pozneje je sodeloval pri Novicah in kot okr. šolski nadzornik v Trstu izdal knjigo Zaveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi, 1856. — Prim.: Marn, XXV, 19; Glaser III, 60, 240. Lkn.

Aleš Peter, strokovni pisatelj, dekan stolnega kapitlja v Trstu, r. 30. jun. 1786 v Vodicah, u. 15. apr. 1868 v Trstu. Ordin. 2. okt. 1814; služboval je kot kaplan v Hrušici, Postojni in v Trnovem, kot vikar v Premu in zatem župnik in dekan v Jelšanah; leta 1838 je postal kanonik stolnega kapitlja v Trstu in hkrati dekan in okrožni šolski nadzornik (ogleda) za področje izven mestnega obzidja; leta 1850 je postal kapiteljski dekan. Kot vnet sadjerejec in narodnogospodarstvenik se je trudil za povzdigo in poglobitev znanja o kmetijskih rečeh med kmečkim prebivalstvom. V ta namen je tudi začel pisati narodnogospodarske članke v Novice. Na željo c. k. tržaškega namestništva je pripravil učni tekst za nedeljske šole po deželi. Knjiga Zveden kmet ali Najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi je izšla v založbi c. k. Primorske zaloge šolskih bukev (tiskala je Lloydova tiskarna) 1856. V njej (na 160 straneh) obravnava vrste prsti, obdelovanje zemlje, skrb in hrambo semena, živinorejo, sadjerejo, vinogradništvo, svilarstvo, čebelarstvo. Knjiga je pisana poljudno, deloma tudi ilustrirana. A.-eva knjiga in Vrtovčeva Kmetijska kemija ter Vinoreja so bili tisti trije teksti, ki so jih s pridom uporabljale tudi ponavljalne šole. Bil je tudi član Ljubljanske kmetijske družbe. Zaradi zaslug zlasti za razvoj poljedelstva je bil odlikovan sprva z viteškim redom in nato komturskim križcem Franc Jožefovega reda.

Prim.: Novice 1856, 250 (sonet v počastitev A.-eve sedemdesetletnice); Domovina, II, št. 17 (24. 4. 1868); ZD apr. 1868; Marn XXV, 19; Glaser III, 60, 240–1; SBL I, 6 (Lkn = Lukman); Razstava ob dvestoletnici slovenske šolske knjige, Lj. 1972, 35 (Tatjana Hojan).

Brj. + R. K.