Albertal, Ivan (?–1648)

V arhivskih virih se pojavlja od poznih 20. let 17. stoletja kot kamnoseški in zidarski mojster iz Trebnjega. Domnevno izvira iz velike graubündenske stavbarske družine, ni pa identičen s soimenjakom, avtorjem pomembnih stavb v Dillingenu, Eichstättu, Bratislavi itd., kakor je poskušala dokazati Đurđica Cvitanović.

Edina znana Albertalova dela so popravila in dopolnitve zagrebške katedrale. Po požaru 1624 je po starih shemah popravljal oboke (izplačila so dokumentirana v letih 1628 in 1629), na novo pa je postavil tudi veliki oltar. 1633 je sklenil z zagrebškim škofom Franjom Ergeljskim pogodbo za pozidavo južnega zvonika; dokončal ga je do 1641, po novi pogodbi iz 1643 pa ga je dopolnil še s kupolasto streho (zvonik je bil povečini odstranjen in povsem predelan po potresu 1880). Po novem požaru, ki je zajel cerkev 1646, je spet popravljal mrežaste gotske oboke. Pri obnovi glavnega stavbnega venca 1648 je padel z odra in se ubil. Poznejša korespondenca zagrebškega kapitlja z njegovo vdovo kaže, da je Albertal do smrti prebival v Trebnjem, po dopisovanju s stiškim samostanom pa bi morda lahko sklepali, da je bil tudi stiški stavbenik ali da je delal za cerkve pod stiškim patronatom; morda je njegovo delo ladijski obok trebanjske župnijske cerkve iz 1645.

Albertal Ivan, stavbar in rezbar, živel v I. pol. 16. stol. v Trebnjem na Dol. Med 1626 in 1632 je zgradil, oz. popravil v zagrebški stolnici svod ter dovršil veliki oltar, do 1643 dokončal novi zvonik, po 1647 popravljal svod in pevski kor ter prevzel nalogo, da povzdigne zvonik. — Prim.: Kukuljević, Prvostolna crkva 8–12; Tkalčić, Zagr. stolnica i naši umetnici, 2. St.