Abram, Josip (1832–1907)

Osnovno šolo in del gimnazije je obiskoval v Gorici. Bil je sošolec kasnejšega škofa Antona Zorna. Gimnazijo je končal 1851 v Benetkah. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je tudi doktoriral. 1858 je stopil v službo pri deželnem odboru v Gorici in postal deželni tajnik. 1867–901 je bil deželni poslanec slovenskih kmečkih občin v goriškem deželnem zboru, hkrati pa je obdržal službo deželnega tajnika. Nezdružljivost obeh funkcij se je pokazala ob obravnavi spremembe deželnega volilnega reda, ki je bil spremenjen v škodo Slovencev. Slovenski poslanci, med njimi tudi Abram, so zato zapustili deželni zbor, v katerem zato ni bilo mogoče doseči dvotretjinske večine, potrebne za sprejem zakona. Italijanski poslanci so zahtevali, da mora biti kot deželni tajnik navzoč tudi Abram, ker pa se ta ni hotel udeležiti obravnave, mu je deželni zbor po disciplinski preiskavi izrekel grajo. Abram se je zagovarjal s tem, da deželni zbor ni ugovarjal njegovi dvakratni izvolitvi (1867 in 1870) in da ima kot poslanec v političnih zadevah proste roke. Nato se je odpovedal deželni službi, oktobra 1871 pa je bil namesto Karla Lavriča ponovno izvoljen v deželni odbor. Bil je spreten pravnik civilist. V goriškem deželnem odboru je upravljal referat za deželne doklade. Dobro je poznal deželno upravo, v kateri je deloval popolnoma nepristransko. Deželni zbor mu je 1902 kot priznanje za zasluge pri deželni upravi priznal častno nagrado v višini 2400 kron. Bil je med podpisniki oglasa o šempaškem taboru.

Vseskozi je deloval tudi kot odvetnik. Svojo odvetniško pisarno je odprl 1879 v Gorici. Slovel je po veliki narodni zavednosti in pravičnosti. Priključil se ni nobeni politični stranki.

Abram Josip, politik, r. v Koblji glavi pri Komnu 18. sept. 1832. Ljudsko in srednjo šolo je dovršil v Gorici, pravniške študije z doktoratom v Gradcu, postal deželni tajnik v Gorici in nato deželni poslanec (1867 do 1901), obenem deželni odbornik (od 1871) ter u. kot odvetnik v Gorici 29. jan. 1907. Bil je spreten pravnik-civilist in opravljal v goriškem dež. odboru referat o občinskih stvareh, nekaj časa tudi referat za dež. doklade. Poznal je natančno dež. upravo, kjer je bil nepristranski do skrupuloznosti. V priznanje zaslug za dež. upravo mu je dež. zbor dovolil 1902 letno častno nagrado 2400 K. Bil je neomajnega prepričanja, a v potrebi solidaren s svojimi tovariši. Ko se je 1871 obravnavala izprememba dež. voliln. reda na škodo goriškim Slovencem, so slov. poslanci odšli v tolikem številu iz dež. zbornice, da ni bilo za sprejetje potrebne tričetrtinske večine. Ital. poslanci so sklenili, da mora biti A. kot dež. tajnik navzoč; ker ni hotel priti, mu je dež. odbor po disciplinarni preiskavi izrekel »grajo«. A. se je zagovarjal s tem, da je njegovo dvakratno izvolitev (1867, 1870) potrdil dež. zbor brez opombe; da ima kot poslanec posebno v političnih vprašanjih proste roke. Odpovedal se je dež. službi, a je bil takoj nato namesto odstopivšega dr. Lavriča izvoljen v dež. odbor. Bil je mož nesebičnega dela, narodnjak in pravičen drugorodcem; politično strankarstvo mu je bilo zoprno. — Prim.: Gorica 02, št. 2; 07, št. 10; N. 71, št. 42. Lr.

Abram Josip, politik, odvetnik, brat Filipa (gl. čl.), r. 18. sept. 1832 v Tupelčah pri Kobjeglavi pri Komnu, u. 29. jan. 1907 v Gorici. Osn. in sred. šolo je obiskoval v Gor. (tu sošolec kasnejšega škofa Alojzija Zorna, s katerim je tekmoval za prvenstvo), končal pa 1851 v Benetkah, kjer je bil njegov stric višji sodni svetnik. Pravo z doktoratom v Gradcu. Postal deželni tajnik v Gor. (ok. 1858) in nato deželni poslanec (1867 do 1901). Obenem deželni odbornik (od 1871), namestnik v disciplinskem svetu (1874). Bil je spreten pravnik-civilist. Opravljal je v gor. dež. odb. referat o občinskih zadevah, deloma tudi referat za dež. doklade. Poznal je natančno dež. upravo, kjer je bil nepristranski do skrupoloznosti. V priznanje zaslug za dež. upravo mu je dež. zbor priznal 1902 letno častno nagrado 2400 K. Bil je neomajnega prepričanja, a v potrebi solidaren s svojimi tovariši. Bil je med podpisniki oglasa o šempaskem taboru. Ko se je 1871 obravnavala sprememba dež. volil. reda na škodo gor. Slov., so slov. poslanci odšli v tolikem številu iz dež. zbornice, da ni bilo za sprejetje potrebne tričetrtinske večine. Ital. poslanci so sklenili, da mora biti A. kot dež. tajnik navzoč; ker ni hotel priti, mu je dež. odbor po disciplinarni preiskavi izrekel »grajo«. A. se je zagovarjal s tem, da je njegovo dvakratno izvolitev kot poslanca slovenskih kmečkih občin (1867, 1870) potrdil gor. dež. odbor brez pripombe, da ima kot poslanec posebno v političnih vprašanjih proste roke. Odpovedal se je dež. službi, a je bil takoj nato (okt. 1871) namesto dr. Lavriča, ki je odstopil, izvoljen v dež. odbor. Bil je mož nesebičnega dela, narodnjak in pravičen drugorodcem; politično strankarstvo mu je bilo zoprno. Privatno advokatsko pisarno je odprl l. 1879.

Prim.: Claricini II, 278, 302; Soča 1872, št. 12; Černe; PrimL 1901, št. 48; Gorica 1902, št. 2; 1907, št. 10; N 1871, št. 42; SBL I, 2 (Dragotin Lončar); Pol stoletja društva »Pravnik«, Lj. 1939, 135–6; Gabršček I, 242–3; ZČ 1969, 3/4, 229–33.

Brj.