Drobne, Damjana (1965–)

DROBNE, Damjana (rojstno ime Damjana Brečko), biologinja (r. 25. 3. 1965, Celje). Oče Ivan Brečko, strojni tehnik, mati Nežika Brečko, r. Gaberšek, ekonomski tehnik. Mož Samo Drobne, univerzitetni profesor, geodet.

Po končani osnovni šoli v Laškem (1972–80) je obiskovala Gimnazijo Celje (1980–84). Diplomirala je 1989 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL), kjer je 1992 magistrirala, 1996 pa doktorirala z disertacijo Zinc toxicity to terrestrial isopods (Isopoda, Crustacea).

Od 1989 je zaposlena na BF UL kot raziskovalka in redna profesorica za področji toksikologija (od 2007) in zoologija (od 2008), kjer je ustanovila svojo raziskovalno skupino za nanobiologijo in nanotoksikologijo (od 2008). Kot gostujoča profesorica in raziskovalka je delovala na univerzi Xiamen (College of the Environment & Ecology) na Kitajskem, na univerzi v Milanu (Università degli Studi di Milano-Bicocca) v Italiji, na univerzah v Amsterdamu (Vrije Universiteit Amsterdam) in Københavnu (Københavns Universitet) na Danskem, na univerzi v Padovi (Università degli Studi di Padova) v Italiji, na univerzi v Readingu (University of Reading) v Veliki Britaniji in na heidelberškem inštitutu za zoologijo na univerzi v Heidelbergu (Die Zoologische Sammlung/Zoologisches Institut, Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg) v Nemčiji. Sodelovala je v več velikih evropskih in domačih raziskovalnih projektih ter jih tudi vodila.

Poleg pedagoško-raziskovalnega dela je delovala kot namestnica prodekana za področje biologije (2004–16), koordinatorica znanstvenega področja biologije na doktorskem študiju BF UL (2003–16), predsednica komisije za doktorski študij na BF UL (2009–16), namestnica predsednika programskega sveta medfakultetnega doktorskega študija Bioznanosti (2009–16), koordinatorica oz. namestnica koordinatorja znanstvenega področja nanoznanosti na doktorskem študiju Bioznanosti (2010–22), namestnica koordinatorja znanstvenega področja toksikologije na doktorskem študiju Biomedicina (2010–23) in članica Komisije za doktorski študij UL (2014–19). Delovala je v programskem svetu doktorskega študija Bioznanosti (2009–2016) in v programskem svetu doktorskega študija Biomedicina (2010–2023), oboje na UL. Bila je članica Kolegija študija biotehnologije na BF UL (2016–), kjer je bila namestnica predsednice (2017–20).

Njeno strokovno udejstvovanje je vključevalo tudi delovanje v društvu za okoljsko toksiologijo in kemijo (The Society of Environmental Toxicology and Chemistry – SETAC), Slovenskem toksikološkem društvu, Slovenskem društvu za mikroskopijo, svetovalnem odboru za Slovenski inovacijski center Evropske gospodarske interesne skupine (2017–) in uredniškem odboru znanstvene revije Protoplasma (Springer) (2011–14). Sodelovala je z gospodarstvom, med drugim z Zlatarno Celje, Cinkarno, d. d., in RLS Merilna tehnika, d. o. o.

Za razumevanje varnosti in potencialne uporabe novih naprednih materialov je ključno njeno pionirsko delo na področju raziskovanja vpliva nanomaterialov na biološke sisteme. Uvršča se med vodilne znanstvenice pri proučevanju bioloških odzivov na stresne pogoje in sposobnosti organizmov za blaženje teh vplivov. Njeno delo je usmerjeno v ugotavljanje mej, pod katerimi je delovanje stresorjev še varno in ne škoduje posameznim organizmom ali ekosistemu. S svojimi raziskavami prispeva k razmejevanju varnih in nevarnih učinkov nanomaterialov, kar omogoča varno vključevanje novih materialov v prakso. Pri svojem delu zagovarja interdisciplinarnost, tesno sodelovanje med različnimi raziskovalci in disciplinami ter odprto izmenjavo znanja. Močno se zavzema za načela FAIR podatkov (F – findable, A – accessible, I – interoperable, R – reusable), s katerimi omogoča ponovno uporabo raziskav in s tem spodbuja razvoj naprednih orodij, vključno z umetno inteligenco. Poleg tega pomembno prispeva k razvoju in uporabi vrstične elektronske mikroskopije s fokusiranim ionskim žarkom (FIB/SEM), ki omogoča podrobno proučevanje morfoloških sprememb celic in tkiv na mikroskopski ravni zaradi stresa (npr. izpostavljenosti kemikalijam ali nanomaterialom) ter sprememb, ki nastanejo zaradi drugih vplivov, kot so okužbe in tumorski procesi.

Prejela je nagrado za najboljšega mladega znanstvenika na 5. konferenci za okoljsko toksikologijo in kemijo (1995), ki jo podeljuje SETAC. BF UL ji je podelila Jesenkovo priznanje za zgledno pedagoško, raziskovalno in strokovno delo na področju biotehnologije (2015) in Jesenkovo nagrado za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju za 2017 (2018). Prejela je tudi zlato plaketo UL za izjemne zasluge pri razvoju znanstvenega in pedagoškega dela ter za krepitev ugleda UL (2022).