Drašlar, Kazimir (1941–)

DRAŠLAR, Kazimir (rojstno ime Kazimir Danilo Jožef Drašlar, vzdevka Mikec, Mike), biolog, alpinist, jamar (r. 21. 4. 1941, Ljubljana). Oče Kazimir (Mirko) Drašlar, komercialist, igralec, pevec, mati Marija Drašlar, r. Mihelčič, uslužbenka.

Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani. Po maturi na II. gimnaziji v Ljubljani je 1960 začel študij biologije na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani in ga zaradi sprememb v organizaciji fakultet z diplomo zaključil 1965 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL). Že med študijem se je kot demonstrator pridružil novoustanovljenemu laboratoriju za fiziologijo živali, kjer so se najprej pod vodstvom Štefana Michielija in kasneje Matije Gogale začeli ukvarjati s fiziologijo žuželk. Čeprav so v skupini prevladovale raziskave obarvanosti žuželk in vida, je Drašlarja bolj pritegnila recepcija mehanskih dražljajev. Kot štipendist Sklada Borisa Kidriča je po diplomi vpisal magistrski študij na temo funkcionalnih lastnosti trihobotrijev (filiformnih senzil) pri stenici Pyrrhocoris apterus, v okviru katerega je razvil enostaven postopek za registracijo živčne aktivnosti posamezne čutilne celice. Magistrsko nalogo je uspešno zagovarjal 1972 ter postal prvi magistrant Oddelka za biologijo na BF UL. Na isto temo je 1977 uspešno zagovarjal še doktorsko disertacijo Fiziologija trihobotrijev pri stenici Pyrrhocoris apterus (L.). Svoje znanje je dodatno izpopolnjeval pri Axlu Michelsnu, enem od pionirjev biofizikalnih raziskav mehanorecepcije pri žuželkah na zoološkem inštitutu (Zoologisk institut) univerze v Københavnu na Danskem. S strukturnimi in funkcionalnimi raziskavami trihobotrijev se je ukvarjal do konca kariere.

Drašlarjeva akademska kariera je bila tesno povezana z BF UL, kjer je bil 1969 izvoljen za asistenta, 1981 za docenta in 2006 za izrednega profesorja za področje fiziologije živali. 1987 je prevzel vodenje Katedre za zoofiziologijo, 2008 pa za eno mandatno obdobje še vodenje Oddelka za biologijo v vlogi prodekana za področje biologije. Ves čas svoje akademske kariere je predaval fiziologijo živali in fiziologijo človeka študentom biologije na BF UL, fiziologijo živali bodočim dvopredmetnim učiteljem na Pedagoški fakulteti UL in občo fiziologijo študentom psihologije na Filozofski fakulteti UL. Njegov največji prispevek k razvoju biologije v Sloveniji pa je bila uvedba vrstične elektronske mikroskopije. Na njegovo pobudo je Oddelek za biologijo že 1975 nabavil prvi vrstični elektronski mikroskop, Drašlar pa je postal eden vodilnih strokovnjakov na tem področju, o čemer pričajo številne objavljene študije. Proti koncu kariere se je kot član Strokovnega sveta za zaščito živali pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano aktivno ukvarjal tudi s problematiko zaščite živali. Upokojil se je 2010.

Drašlar ni bil predan le znanosti – njegova ljubezen do narave, raziskovalni duh in potreba po fizičnih izzivih so ga že v gimnazijskih letih popeljali v svet jamarstva, jamskega potapljanja in alpinizma. V šestdesetih letih 20. stoletja je kot eden vodilnih alpinistov dosegel številne pomembne uspehe. V Sloveniji je 1961 odmeval prvi vzpon na do takrat neosvojeno Sfingo v Triglavski severni steni. S soplezalci je osvajal zahtevne vrhove tudi v tujini. Med najznamenitejšimi sta bila 1959 Zapadna smer ter 1967 Bonattijev steber v Druju (francoske Centralne Alpe, Mont Blanc). 1968 mu je s soplezalci uspel prvi pristop na neosvojeni vrh Lunkho-i-Dosare v afganistanskem Hindukušu in leto kasneje drugi pristop na Anapurno II (Nepal), kar je bil prvi slovenski vzpon na vrh nad 7900 m nadmorske višine v Himalaji, zaradi ozeblin pa tudi njegov zadnji vrhunski vzpon. A s tem se ni končala njegova ljubezen do gora in alpinizma, s katerim od 2011 ostaja v stiku kot predsednik Odbora alpinistov veteranov pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), kjer se zavzema za povezovanje veteranov in ohranjanje zgodovinskega spomina na dosežke slovenskega alpinizma.

2024 je za svoje zasluge prejel priznanje PZS za življenjsko delo v alpinizmu.