Dornig, Bojana (1960–)

DORNIG, Bojana (ime po poroki Bojana Dornig Kavčič), alpska smučarka (r. 7. 8. 1960, Ljubljana). Oče Ludvik Dornig, električar, alpski smučar, mati Marina Dornig, r. Zadnikar, učiteljica, logopedinja. Mož Aleksander Kavčič, alpski smučar, sin Blaž Kavčič, teniški igralec.

Šolanje je začela na Osnovni šoli Zvonka Runka v Ljubljani, kjer je obiskovala prve tri razrede (1967–70), nato je obiskovala Osnovno šolo Vita Kraigherja, ker so imeli učenci na njej proste sobote in je lahko trenirala. 1975 se je vpisala na Gimnazijo Šentvid, kjer je opravila prvi letnik, nato se je prepisala na »smučarsko« gimnazijo v Škofji Loki, kjer je 1979 maturirala. Istega leta se je vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je ostala eno študijsko leto. Ker na fakulteti ni bilo razumevanja za njeno odsotnost zaradi treningov in je zato težko opravljala izpite ter obvezne vaje, se je prepisala na Visoko ekonomsko-komercialno šolo (VEKŠ) v Mariboru. 1986 je diplomirala na prvi stopnji. Prvo zaposlitev je 1985 dobila v Slovenijalesu, kjer je ostala do rojstva sina. Z možem Aleksandrom Kavčičem sta 1987 ustanovila podjetje za vezenje Intervez, d. o. o., v katerem je bila vodja prodaje in zaposlovanja. Zatem je bila od 1994 samostojna podjetnica v zavarovalništvu.

Smučati je začela pri petih letih, za kar jo je navdušil oče, ki je bil tudi sam olimpijec 1956 v Cortini d'Ampezzo v vseh treh disciplinah alpskega smučanja. Izkazalo se je, da je nadarjena za smučanje, zato so jo starši vpisali v Smučarski klub (SK) Enotnost (pozneje se je preimenoval v SK Olimpija). Tekmovati je začela že kot cicibanka še v nekdanji Jugoslaviji. Nastopala je na vseh klubskih tekmah in bila vedno med najboljšimi; na tedaj priljubljenem mednarodnem tekmovanju Topolino, prav tako na tekmah na Starem Vrhu nad Škofjo Loko. S štirinajstimi leti je bila že članica jugoslovanske reprezentance A (1974).

Že za časa Jugoslavije je bila uspešna v slalomu in veleslalomu, kjer je bila večkrat med najboljšo trojico. Nato se je osredotočila na slalom. Pred obdobjem, ko je nastopala Mateja Svet, smučarke niso hodile na smučišča na druge celine. Tehniko so dodelovale na domačih plazovih, kot sta Vršič in Češka koča, v Mokrinah, Katschbergu in na Tromeji, pozneje so dekleta trenirala povsod po evropskih smučiščih. Bojana Dornig se je z reprezentanco A 1981 udeležila avstrijskega prvenstva v Bad Gasteinu, na katerem je zmagala in si s tem priborila zelo pomembne točke tedanje Mednarodne smučarske organizacije (Federation International de Ski – FIS), ki so ji odprle vrata za nastopanje v svetovnem pokalu. Bila je vodilna med slovenskimi pionirkami, ki so se prebile na najvišjo raven tekmovanja v smučanju.

Želela si je nastopiti na olimpijskih igrah (OI) 1980 v Lake Placidu (ZDA), vendar ji je poškodba gležnja nastop preprečila. Svojo najboljšo uvrstitev v karieri je dosegla 1980, ko je na tekmi svetovnega pokala v slalomu v Piancavallu (Italija) osvojila 7. mesto. Po prvem nastopu, v katerem se je na progo podala s startno številko 54, je bila deveta, v drugem pa je napredovala za dve mesti. Osem dni pozneje je v Bormiu (Italija) osvojila 9. mesto. Na tekmi svetovnega pokala v Wangs-Pizolu (Švica) 1981 je bila enajsta. Omenjene tri uvrstitve so bile najpomembnejši dosežki v njeni karieri. Na tekmi svetovnega prvenstva v Schladmingu (Avstrija) 1982 je bila dvanajsta, zatem pa je končala smučarsko kariero, v kateri je bila tudi večkratna državna članska prvakinja v slalomu in kombinaciji.

Na koncu kariere je zamenjala klub, prestopila je v SK Branik Maribor, kjer ji je Dušan Senčar, med drugim pobudnik in organizator Zlate lisice, omogočil, da je lahko učila mlade smučarke in smučarje ter študirala v Mariboru. Na OI v Sarajevu 1984 je bila strokovna sodelavka za alpsko smučanje s televizijskim komentatorjem Ivom Milovanovičem, tako tam kot tudi nasploh pa je sodelovala tudi z Miho Žibratom in Markom Rožmanom. Ker je bila naveličana potovanj, je delo na televiziji opustila kmalu po OI v Sarajevu.

Bila je športnica leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije, najboljša mlada športnica Slovenije in četrta v Jugoslaviji, vse 1981.