Dermastia, Marina (1960–)

DERMASTIA, Marina, biologinja, botaničarka (r. 15. 4. 1960, Ljubljana). Oče Matija Jožef Dermastia, novinar, urednik, košarkar, politik, mati Alenka Dermastia, urednica, leksikografka, košarkarica. Ded Marijan Dermastia, partizanski poveljnik, pravnik, politik, babica Mihaela Dermastia, partizanka, politična delavka, gospodarstvenica, sestra Mateja Dermastia, biotehnologinja, mož Tom Turk, biolog, biokemik, sin Timotej Turk Dermastia, morski biolog, hči Kim Turk Mehes, ekonomistka.

V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo (matura 1978). Diplomirala je 1983 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL). Po diplomi je raziskovala na Inštitutu za biologijo celice Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL) (1984–86), nato se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za biokemijo MF UL (1986–91). Magisterij je končala 1989 na BF UL, sledilo je enoletno izpopolnjevanje na univerzi v Bostonu v ZDA (Brandeis University, 1989–90), kjer se je spoznavala z mikrobno biokemijo. Po vrnitvi v Slovenijo se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) (1991–93). Raziskave za doktorski študij so jo dokončno povezale z rastlinami, takrat predvsem povezavami med virusnimi okužbami krompirja in rastlinskimi hormoni. Doktorirala je 1993 na BF UL z disertacijo Citokinini v zdravih in z virusi okuženih sortah krompirja (Solanum tuberosum L.). Po doktoratu se je zaposlila na BF UL, sprva kot docentka za področje biokemije (1994–99), nato kot izredna profesorica za področji biologije celice in botanike (1999–2004) in od 2004 za isti področji kot redna profesorica. Na NIB se je 2007 ponovno zaposlila kot znanstvena svetnica in tu ostala do upokojitve 2024. Bila je vodja Laboratorija za eksperimentalno botaniko Oddelka za biologijo BF UL (1994–2007), predstojnica Katedre za botaniko Oddelka za biologijo BF UL (2001–07), predsednica odbora za raziskovalno delo Oddelka za biologijo BF UL (1996–2002), predsednica odbora za študijske obveznosti Oddelka za biologijo BF UL (2004–07), vodja laboratorija za raziskave fitoplazem NIB (2007–24), podpredsednica Upravnega odbora (UO) NIB (2010–20) ter sovoditeljica programa Senzorske tehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (MPŠ) kot članica UO MPŠ, Senata MPŠ in Centralne študijske komisije MPŠ (2016–24). Pri svojem raziskovalnem delu je sodelovala s številnimi raziskovalnimi ustanovami v tujini, mdr. z oddelkom za patologijo rastlin univerze na Floridi (ZDA), univerzama v Bologni in Veroni ter inštitutom za biofiziko (Italija), inštitutom za tehnologijo (Avstrija), univerzo v Kopenhagnu (Danska) in univerzo Stellenbosch (Južnoafriška republika). Bila je predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin (1998–2006), delovala je v mednarodnih društvih Federation of European Biochemical Societies (FEBS), Federation of European Societies of Plant Biology (FESPB), American Society of Plant Biologists (ASPB) in International Organization For Migration (IOM) ter sodelovala pri vodenju več evropskih projektov.

Marina Dermastia je v svoji raziskovalni, akademski in pedagoški karieri pomembno prispevala k razumevanju razvoja rastlin, predvsem koruze in paradižnika, ter k molekularnemu razumevanju biologije bolezni z virusi okuženega krompirja ter s fitoplazmami okužene vinske trte in sadnega drevja. Raziskave je nadgrajevala s kreativnim delom na področju komuniciranja v znanosti. S tem je botaniko, biokemijo in fiziologijo rastlin približala tako širši kot strokovni, pedagoški javnosti. S svojim komunikacijskim motom o »zdravljenju rastlinske slepote« je javnost ozaveščala o pomenu rastlin za obstoj življenja na Zemlji. Z raziskavami, objavami, knjigami, poljudnimi članki, predstavitvami, filmi, dogodki in pobudami je opozarjala na pomen varovanja narave, vključno z biodiverziteto. Ker komuniciranje v znanosti razume široko, tako v multidisciplinarnosti pogledov kot v pomenu pristopa glede na starostne ravni, za katere znanost interpretira, pri tem posveča posebno pozornost delu s strokovno pedagoško javnostjo; zdi se ji ključno, da se navdušenost do raziskovanja narave in pomena ohranjanja biodiverzitete prenese na generacije mladih ljudi, od osnovnošolcev do gimnazijcev in študentov. Zato je napisala in/ali uredila 22 učbenikov za vse ravni šolanja, o temah svojih raziskav pa je pisala tako v najodličnejših znanstvenih revijah kot tudi v otroških. Od prve slovenske izdaje National Geographic 2006 je bila članica uredniškega odbora, kjer je pokrivala področje rastlin kot urednica in avtorica člankov, ki jih je nagradilo tudi glavno uredništvo v Washingtonu.

Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja: Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju (2006, 2018 in 2022), častni naziv komunikatorica znanosti Slovenske znanstvene fundacije (2024), NIB ji je podelil veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo (2020), za srednješolski učbenik Kjer se življenje začne je s soavtorji Radovanom Komelom in Tomom Turkom osvojila bronasto nagrado na tekmovanju za najboljši evropski učbenik leta na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2012, prejela je Lapanjetovo plaketo Slovenskega biokemijskega društva za zasluge pri uveljavljanju biokemije in molekularne biologije preko meja znanosti (2015). Bila je soscenaristka in igralka v dveh dokumentarnih filmih o Kostariki – film Costa Rica: Return to the ancient forest je bil finalist na mednarodnem filmskem festivalu Nature Film Festival v Innsbrucku, Avstrija (2020), drugi del Costa Rica: Biodiversity in the tropical forest pa je dobil nagrado za kinematografijo na mednarodnem filmskem festivalu Nature Without Borders v Delawaru, ZDA (2020).