Dekleva, Vesna (1975–)

DEKLEVA, Vesna (ime po poroki Vesna Dekleva Paoli), jadralka (r. 6. 4. 1975, Koper). Oče Slavko Dekleva, gradbeni tehnik, mati Oleandra Dekleva, r. Brainich, učiteljica, osnovnošolska ravnateljica.

Šolanje je začela na osnovni šoli v Izoli (1982–90) in ga nadaljevala na gimnaziji v Kopru (1990–1994). Po dveh letih študija fizike na univerzi v Trstu se je prepisala na študij biologije in 2003 diplomirala. Sledila je dveletna specializacija za poučevanje prav tako v Trstu. Med športno kariero je bila zaposlena v športni enoti Slovenske vojske (2003–13), od 2013 poučuje matematiko in fiziko na italijanski Osnovni šoli Pier Paolo Vergerio il Vecchio v Kopru.

Z jadranjem je prišla v stik prek jadralnega tečaja pri sedmih letih in pol (1982), vendar je šport najprej ni pritegnil. Oče in mati sta ji celo zgradila jadrnico iz betona, saj sta si želela, da bi se naučila jadrati. Kot članica Jadralnega kluba Burja Izola – pozneje je jadrala za Jadralni klub Olimpic Izola in Jahtni klub Portorož – je bila spočetka edina, potem pa še dolgo ena redkih deklic v Jugoslaviji, ki se je ukvarjala z jadranjem. Njen prvi trener je bil Vlado Barbarič. Kmalu je jadranje postalo njena ljubezen, način življenja, ki ga je podpirala vsa družina. Najprej je tekmovala z dečki, saj so jadralce šele pozneje razdelili na moške in ženske kategorije. V razredu Optimist ji je trener Slavko Žbogar dal trdne osnove in jo vodil do njenega petnajstega leta. Prvi večji uspeh je dosegla na evropskem prvenstvu (EP) v razredu Evropa 1990, ko je zmagala v zadnji regati.

Na olimpijskih igrah (OI) je prvič nastopila 1996 v Atlanti, kjer je v razredu Evropa zasedla osemnajsto mesto; zavedala se je, da ima za ta razred premajhno telesno višino in da nima potenciala za velike dosežke. V Atlanti ji je trener Ivan Štravs predlagal, naj začne jadrati v dvosedu 470 z njegovo hčerko Katjo Štravs. Skupaj sta jadrali do 1998, zatem se je Vesna Dekleva osredotočila na študij.

Po OI 2000 v Sydneyju je stike z njo navezala Klara Maučec. Tomaž Čopi in Mitja Margon sta jima posodila opremo in začeli sta trenirati pod njunim okriljem. Kljub temu da je bila Vesna Dekleva dobra jadralka, je imela težave ob vetru, saj je tehtala le 57 kg, medtem ko so bile tekmice težje, tudi do 68 kg, kar jim je prinašalo boljše rezultate. V navezi s Klaro Maučec se je prvič znašla v položaju, da sta bili uspešni v močnejšem in šibkejšem vetru. Čopi, Margon in Samo Potokar so zaslužni, da sta s kakovostnimi treningi dosegli dobre rezultate tako na evropski kot svetovni ravni.

Prvo kolajno – srebrno – sta osvojili na EP 2003 v Brestu (Francija). Na svetovnem prvenstvu (SP) v Zadru (Hrvaška) 2004 sta ponovno osvojili srebrno kolajno; takrat je njunega trenerja Margona na prvenstvu začasno zamenjal Potokar. Istega leta sta bili četrti na OI v Atenah, pripravljal ju je kondicijski trener Igor Žerjal. Na cilj sta na zadnji regati tekmovanja prijadrali kot drugi in za malenkost zgrešili kolajno. 2005 sta na EP v Gdansku (Poljska) zasedli četrto mesto. 2008 sta se vrnili s tretjim mestom na EP v Rivi del Garda (Italija), njuna trenerja sta bila Dušan Puh in kondicijski trener Nejc Šarabon. Istega leta sta bili trinajsti na OI v Pekingu (Kitajska). Zatem se je Vesna Dekleva za eno leto preizkusila na jadralni deski, vendar vidnejših uspehov ni dosegla.

2009 se je skupaj z Leno Koter in Katarino Kerševan podala v dvobojevanje match race. Čeprav so Barakude, kot so jih poimenovali ljubitelji in poznavalci jadranja, dosegle visoko raven, se jim ni uspelo uvrstiti na OI v Londonu 2012. Vesna Dekleva je športno kariero sklenila 2012 ob rojstvu otroka.

S sotekmovalko Klaro Maučec so ju po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije 2003 izbrali za najboljšo ekipo leta v individualnih športih. Prav tako skupaj s Klaro Maučec je 2004 prejela Bloudkovo plaketo za tekmovalne dosežke v jadranju v razredu 470. Športnica Primorske je bila 1996, 2003 in 2004.