Freyer, Karl (1762–1835)

FREYER, Karl (Henrik Karel Freyer, Heinrich Freyer, rojstno ime Heinrich Willibald Joseph Freyer, Henricus Freyer), lekarnar, botanik (r. 21. 3. 1762, Idrija; u. 24. 1. 1835, Idrija). Oče Ernest Freyer, farmacevt, naravoslovec, mati Elizabeta Freyer, r. Pollin. Sin Henrik Freyer, zoolog, botanik, geolog, paleontolog, kartograf, kustos, terminolog, pionir gorništva.

Osnovno šolo (normalko) je obiskoval v Idriji, 1775 pa je šolanje nadaljeval na latinski šoli v Ljubljani. Lekarniško delo je začel že pri očetu Ernestu Freyerju v Idriji. Lekarniško šolanje za dosego tirocinija, tj. enoletno prakso oz. vajeniško dobo v lekarni pred vstopom na univerzo, je začel 1780 v ljubljanskih lekarnah in ga dokončal v lekarni Jakoba Kayserja v Celju; potrdil mu ga je tamkajšnji fizikus Wilhelm Vlatko. Kot praktikant je nato delal v lekarni Josepha Phillija v Ljubljani, 1789 pa je odšel na Dunaj, da bi na medicinski fakulteti opravil predpisane kolegije. Aprila 1790 je položil izpit iz kemije pri Josephu Langmyerju in se za pol leta vrnil v lekarno v Celju, ki jo je medtem prevzel Franz Xaver Baumbach. Decembra istega leta se je vrnil v Idrijo, kjer je 1790 nastopil službo adjunkta v očetovi, rudniški lekarni. Po očetovi smrti 1795 je Freyerja rudniška uprava imenovala za provizorja lekarne. V rudniški lekarni je deloval do smrti; bil je član idrijskega zdravstvenega tima z najdaljšim delovnim stažem.

Poslovanje lekarne je bilo pod nadzorom dvorne komore, ki je ugotavljala povečanje izdatkov v idrijskem zdravstvu zaradi poskusov ureditve kopališča in bolnišnice. Oboje je zahtevalo precej sredstev, posebnega učinka pa ni bilo. Komora je poskušala prihraniti na drugih področjih zdravstvenega varstva. Freyerju so 1804 naročili, da mora natančno preverjati vračanje stekleničk uporabljenih zdravil. Brez recepta rudniških zdravnikov ni smel ničesar izdajati, bolniki, ki so jim zdravila predpisovali zdravniki, delujoči izven rudnika, pa so morali recepte potrditi pri uradnih rudniških zdravnikih. Po drugi strani je lekarni jemalo zaslužek nepooblaščeno izdelovanje in izdajanje zdravil padarjev in kirurgov. Ti so se izgovarjali, da rudniška lekarna ni javna lekarna in da jim torej poslovanje z zdravili pripada.

Na Freyerjevo lekarniško delo in naravoslovno zanimanje za domače okolje so v njegovem času vplivali Giovanni Antonio Scopoli, Baltazar Hacquet in njegov naslednik, dolgoletni rudniški kirurg ter zdravnik Blaž Hafner. Med francosko okupacijo je bil Freyer 1811 z dopisom francoskega župana Louisa de Galloisa imenovan v občinski svet za sekretarja merije (županije). O delu lekarne med trikratno francosko zasedbo Idrije ni podatkov. Vsi uslužbenci rudniške lekarne so ostali na svojih delovnih mestih. V opisu francoske okupacije v Carnioli ni podatkov o Freyerjevem delovanju v občinskem svetu, a očitno ni imel težav.

Tudi v času francoske zasedbe Idrije je bilo zbiranje lokalnih zdravilnih rastlin pomembno delo. Freyer je te posle opravljal sam in z izšolanimi nabiralci, obenem se je ukvarjal z ljubiteljsko botaniko na splošno. Deloval je v naravoslovno ozaveščenem okolju idrijske meščanske družbe. Imel je številne botanične stike v Evropi, zaradi njegovega botaničnega znanja pa so ga takratni pomembni botaniki tudi obiskovali. David Hoppe, izdajatelj revije Flora v Regensburgu, je bil njegov prijatelj. 1816 ga je celo obiskal v Idriji v spremstvu Carla Friedricha Hornschuja, lekarnarja in botanika iz Greifswalda. Sodeloval je tudi s francoskimi strokovnjaki, ki so bili nameščeni v Idriji. Dopisoval si je s Scopolijem, ki je iz Idrije odšel 1769. Nadaljeval je idrijske botanične stike s švedskim botanikom Carlom von Linnéjem. To korespondenco je Freyer prepustil Botanični družbi v Regensburgu; njegov sin Henrik Freyer je zapisal, da je bila s tem korespondenca za vselej izgubljena. V času francoske okupacije je sodeloval z botanikom Jeanom Francoisom Holandrom, ki je imel takrat nalogo raziskovati idrijsko floro in favno, še posebej je proučeval metulje. Henrik Freyer v spominih navaja, da je bilo navdušenje med idrijskimi otroki za zbiranje metuljev ohranjeno še po odhodu Francozov.

Potem ko je januarja 1826 umrl njegov dolgoletni pomočnik Mihael Blaznik, je Freyer težko zmogel opravljati delo, zato je bil 1826 za začasnega lekarniškega pomočnika imenovan njegov sin Henrik Freyer. Karl Freyer je nato daljši čas bolehal na pljučih. Po njegovi smrti je začasni pomočnik v lekarni postal Franc Steiner, novi provizor lekarne pa farmacevt Franz Warto. Henrik Freyer se je neuspešno potegoval za mesto provizorja.