Dobeic, Martin (1958–)

DOBEIC, Martin, veterinar, zoohigienik, pedagog (r. 11. 1. 1958, Ljubljana). Oče Janez Dobeic, elektrotehnik, skladatelj, lutkar, pedagog, mati Zora Dobeic, r. Japelj, učiteljica, lutkovna igralka. Stric Edvin Dobeic, strokovnjak za računovodstvo in knjigovodstvo, pedagog.

V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo (1964–72) in 1976 maturiral na Gimnaziji Poljane. Veterino je študiral v Ljubljani 1976–82. 1982–84 je bil prostovoljec, 1984–86 pa stažist raziskovalec na Inštitutu za zoohigieno in patologijo divjih živali Veterinarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani (od 1990 Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani – VF UL). 1988 je Magistrski študij zaključil z nalogo Vpliv gostote naseljenosti na vsebnost prahu v zraku na perutninskih farmah (1988), doktorsko disertacijo Uporabnost domačega klinoptilolita v intenzivni proizvodnji brojlerskih piščancev pa je zagovarjal 1994. 1986–95 je bil asistent pri predmetu Zoohigiena (po 1994 Higiena okolja in živali) na VF UL. V naziv docenta je bil izvoljen 1995, 2005 v naziv izrednega profesorja in 2021 v naziv rednega profesorja. Vodil in izvajal je predavanja in vaje pri predmetih Higiena živali in okolja, Higiena živilskih objektov in Etologija v zdravstvenem varstvu živali. Od 2016 je kot sopredavatelj predaval nov predmet Dobrobit, etika in zakonodaja, od 2020 pa je kot sopredavatelj predaval prav tako nov predmet Higiena živali, fiziologija prehrane in okoljsko upravljanje. Sodeloval je pri izvajanju podiplomskega študija Biomedicina z izbirnima teoretičnima predmetoma Veterinarska ekologija in biovarnost ter Etologija in metode raziskovanja obnašanja živali. Pri univerzitetnem interdisciplinarnem doktorskem študiju Varstvo okolja je sodeloval kot sopredavatelj pri temeljnem predmetu Okolje, zdravje in blagostanje, pa tudi kot predavatelj pri izbirnem predmetu Okolje, biovarnost in živalska produkcija ter usmeritvenem predmetu Preprečevanje onesnaževanja okolja v živinorejski proizvodnji.

Na VF UL je bil predavatelj ter organizator koncesijsko podeljenih in zakonsko predpisanih seminarjev za področja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD), zaščite in ravnanja z živalmi v poskusih, transporta živali, trgovanja z eksotičnimi živalmi, zaščite živali pri omamljanju in klanju, izobraževanja skrbnikov piščancev za prirejo mesa, obremenjevanja okolja z neprijetnimi vonji in aktualne zdravstvene problematike pri domačih živalih. S področij, ki jih je predaval, je objavljal študijska gradiva.

Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini (Nemčija 1990, Velika Britanija 1992, 1993 in 1994). Za potrebe veterinarske fakultete univerze v Zagrebu je bil 2012–14 recenzent programa podiplomskega specialističnega študija Dobrobit životinja in recenzent prevoda univerzitetnega učbenika Ponašanje domaćih životinja (druga izdaja, 2014). Od 2014 je član uredniškega odbora revije Meso (Zagreb).

2005–23 je bil član programskega sveta univerzitetnega interdisciplinarnega študija Varstvo okolja. Bil je predstojnik Inštituta za higieno živali in okolja z etologijo VF UL (1996–2018) ter predsednik komisije za podiplomski študij VF UL (2015–23). Od 2023 je član Centra za dobrobit živali na VF UL, 2019–23 pa je bil predsednik Strokovnega sveta za zaščito živali Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.

Njegovo osrednje raziskovalno delo je bilo preučevanje živalske higiene v trajnostnem razvoju, javnem zdravju in zaščiti živali. Njegov raziskovalni opus je temeljil na preučevanju možnosti za izboljšanje okoljskih in biovarnostnih pogojev za vzrejo živali, onesnaževanja okolja zaradi živinoreje, obnašanja in dobrobiti živali ter higienskih pogojev za predelavo hrane živalskega izvora.

Njegovo raziskovalno delo je sprva obsegalo predvsem raziskave o možnostih zaščite okolja pred obremenjevanjem zraka, tal in voda z emisijami iz živalske proizvodnje, s poudarkom na neprijetnih vonjih, toplogrednih plinih in amonijaku. Njegovo nadaljnje raziskovalno delo je bilo usmerjeno na področje zdravstvenega varstva in dobrobiti živali pri raziskavah okoljskih pogojev reje rejnih živali ter stresa živali pri prevozu in zakolu, v skladu s temelji dobrobiti živali. Sodeloval je pri proučevanju možnosti in modelov rabe zaraščajočih se kraških in hribovitih površin za živalim in okolju prijazno rejo pašnih živali. Del njegovega nadaljnjega raziskovanja se je usmeril v preučevanje biološke varnosti in preventivnih ukrepov pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni ter v klinično testiranje in učinkovito uporabo biocidov. Osredotočal se je na raziskave varnega recikliranja organskih odpadkov iz komunale in kmetijstva z vidika varovanja javnega zdravja in okolja ter s tem zniževanja mikrobiološke in toksikološke obremenitve tal z živalskimi stranskimi proizvodi, organskimi odpadki in ostanki veterinarskih zdravil. Posebno obdobje svojega raziskovalnega dela je posvetil problematiki prosto živečih živali v urbanem okolju s študijem ekologije ter zniževanju populacije in zdravstveni problematiki mestnega goloba. Nadalje se je v različnih pogojih okolja mesnopredelovalne industrije posvečal preučevanju mehanizmov nanotehnologije in učinkov bioaktivnih snovi pri vzdrževanju mikrobiološko neoporečnih površin, neoporečnosti pitne vode ter aerogenega prenosa kužnih agensov. Raziskoval je tudi antimikrobne učinke hladne plazme na površino živil. V zadnjem obdobju svojega raziskovalnega in pedagoškega dela je bil aktiven tudi v preučevanju možnosti uvajanja precizne reje živali v slovenski prostor (in njenih prednosti), predvsem z vidikov višje ravni dobrobiti in zdravja živali ter zaščite okolja.

Za mestno občino Ljubljana je 1998–2005 vodil projekt Mestni golob, katerega osnovni namen je bil humano zniževanje populacije mestnega goloba in spremljanje zdravstvenega stanja. Za Ministrstvo za okolje in prostor je 2017–19 v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in podjetjem Studio okolje vodil projekt strokovne vzpostavitve podlage za sistem obvladovanja obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem.

Najpomembnejše aktivnosti na področju varnosti hrane so obsegale sodelovanje z Institutom Jožef Stefan in s Centrom odličnosti NAMASTE (Zavod za razvoj in raziskave naprednih nekovinskih materialov s tehnologijami prihodnosti) 2009–13, in sicer glede submikronskih nanosov pri varni predelavi hrane ter mehanizmov in učinkov bioaktivnih snovi pri vzdrževanju mikrobiološko neoporečnih površin.

Kot član in predsednik Strokovnega sveta za zaščito živali je aktivno sodeloval pri spremembah Zakona o zaščiti živali in Pravilnika o zaščiti rejnih živali.