Dernovšek, Marija (1905–1946)

DERNOVŠEK, Marija (Marija Drnovšek, Marija Dernovšek Šprajcar), pesnica, učiteljica (r. 19. 5. 1905, Novo mesto, Kandija; u. 20. 2. 1946, Novo mesto). Oče Karel Dernovšek, ekonomist, mati Hermina Dernovšek, r. Šuklje. Ded Fran Šuklje, politik, zgodovinar, brat Karel Dernovšek, pianist, bratranec Marjan Kozina, skladatelj.

Osnovno in nekaj razredov srednje šole je obiskovala na Dunaju, kjer je oče opravljal delo prokurista. Po njegovi smrti 1919 se je družina vrnila v Novo mesto. 1920–23 se je šolala na novomeški gimnaziji, a je v sedmem razredu zaradi finančnih težav šolanje prekinila in se na maturo pripravljala doma. Izpite in maturo je 1924 opravila na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. Kot učiteljica je delala na osnovnih šolah v Birčni vasi (1924–26 in 1927–32), v Šmihelu pri Novem mestu (1926–27) in v Novem mestu (1932–36). 1936 je diplomirala na višji pedagoški šoli v Zagrebu in postala predmetna učiteljica na meščanski šoli v Novem mestu, kjer je poučevala do 1943. Istega leta se je pridružila NOB, sprva kot kuharica v Cankarjevi brigadi, od maja 1944 do konca vojne pa je na osvobojenem ozemlju v Beli krajini na črnomaljski partizanski srednji šoli poučevala srbohrvaščino. S poučevanjem na učiteljskih tečajih v Dobličah je julija in avgusta 1944 pomagala organizirati partizansko šolstvo. Po koncu vojne se je ponovno zaposlila kot učiteljica na novomeški gimnaziji, kjer je delala od 1945 do smrti.

Med drugo svetovno vojno je napisala popularni partizanski pesmi Obroč (tudi Iz obroča ) in Pionirsko kolo, ki sta bili večkrat uglasbeni. Pesem Obroč je nastala na pobudo njenega bratranca, skladatelja Marjana Kozine, ki je besedilo uglasbil julija 1944 v Vojni vasi pri Črnomlju. Pesem Pionirsko kolo je nastala junija 1944 na Dolenjskem. Do konca vojne je bila večkrat uglasbena in predelana; prvič jo je uglasbil Dragotin Cvetko februarja 1944, najpopularnejša pa je uglasbitev Milana Apiha, ki je nastala v Srednji vasi pri Črmošnjicah junija 1944. Apih je pesem za potrebe uglasbitve tudi nekoliko predelal. Julija 1944 sta jo uglasbila še Marjan Kozina in Ciril Cvetko za dekliški zbor na osvobojenem ozemlju, dva meseca pozneje pa tudi Janez Kuhar. Radovan Gobec je pesem uglasbil novembra 1944 v Gornjem Gradu za pionirsko prireditev na slovenski osnovni šoli v Zgornji Savinjski dolini. Zadnji je pesem uglasbil Anton Lovrin marca 1945.