Debeljak, Tine (1936–2013)

DEBELJAK, Tine (Valentin Bogumil Debeljak, Tine Debeljak ml., šifri T. D., TDml.), pesnik, publicist, urednik (r. 25. 8. 1936, Ljubljana; u. 10. 3. 2013, Buenos Aires, Argentina). Oče Tine Debeljak, literarni kritik, urednik, prevajalec, publicist, mati Vera Debeljak, r. Remec, knjigarka in založnica. Ded Bogumil Remec, gospodarstvenik, politik, žena Katica Cukjati, pravnica, kulturna organizatorka, svak Jure Vombergar, arhitekt, likovni umetnik, narodni delavec.

Otroštvo je preživel v Ljubljani, kjer je 1946–54 obiskoval klasično gimnazijo. Kot pesnik se je preizkusil že v gimnazijskih letih, s sošolci je izdajal ciklostirani list Vaje. Po maturi 1954 se je z materjo in mlajšima sestrama ob pomoči mednarodnega Rdečega križa preselil k očetu v Buenos Aires. Vpisal je študij matematike (1954–58), ki pa ga ni dokončal. Nekaj let je bil asistent na univerzi v Buenos Airesu (Universidad de Buenos Aires – Ciencias exactas), matematiko pa je poučeval na zasebni srednji šoli v Buenos Airesu in nudil inštrukcije srednješolcem. Na srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu je 1962–92 poučeval zgodovino in slovenski jezik ter bil pobudnik in začetnik maturantskih (abiturientskih) potovanj in taborjenj (1972–73). Uvedel je izhajanje zbornika RAST (roj abiturientov srednješolskega tečaja), ki ga je trinajst let (1969–81) pripravljal skupaj z vsakokratnimi petošolci, maturanti, ko je bil njihov predmetni profesor, pa tudi mentor in urednik publikacije. Slovenščino je nekaj časa poučeval v Slovenskem podpornem društvu Triglav (1977–80).

Kmalu po prihodu v Argentino je vstopil v Slovensko katoliško akademsko društvo, v katerem je bil odbornik in kasneje predsednik. Bil je tudi član Slovenskega gledališča Buenos Aires, kjer je nastopal v igrah, sodeloval pri recitacijah ter prevajal in pisal odrske nastope. Od 1975 je bil član in odbornik Slovenske kulturne akcije, kjer je 1984–2013 vodil znanstveni in jezikovni oddelek. Urejal je kulturno revijo Meddobje (2003) in sodeloval pri informativnem biltenu Glas Slovenske kulturne akcije. Bil je glavni urednik tednika Svobodna Slovenija (1984–2005), v katerem je objavljal predvsem politične komentarje.

V domovini in Argentini je v različnih glasilih objavljal tudi poezijo, med drugim v Zborniku Svobodna Slovenija (1963), listu Mladinska vez in mesečniku Duhovno življenje. Prva pesniška zbirka Pesmi iz pampe (Buenos Aires, 1965), ki jo je objavil skupaj z Vinkom Rodetom, vsebuje enaindvajset njegovih pesmi. Te so predvsem razpoloženjske in bivanjsko iskalne. So odraz intimnega doživljanja, notranjega razpoloženja, pesnikovega samoopazovanja in impresij, ki jih v njem vzbuja pampa (doživljanje novega, južnoameriškega sveta, občutek neskončnosti in samote). Njegova povezanost z naravo in zvočna podoba besed se prelijeta v svoboden, a zelo melodičen verz. Za pesmi je značilna modernistična poetika. V svoji drugi zbirki Prsti časa (Buenos Aires, 1986) je še poglobil bivanjska vprašanja in iskanja, izrazil poglobljeno življenjsko izkušnjo ter vzpostavil nova razmerja do argentinskega prostora, povezanega s skrivnostnim ozvezdjem Južni križ, ki ga je navdihovalo.

Od prihoda v novo domovino je sodeloval pri kulturnih dejavnostih Slovenske kulturne akcije, pri predavanjih, proslavah in gledaliških prireditvah, kdaj tudi kot govornik, vseskozi pa se je posvečal publicistiki, v kateri je obravnaval najrazličnejše teme. Objavil je številne prispevke o kulturni dejavnosti, slovenski literaturi in gledališču, zdomski problematiki, cerkvenem življenju, politiki in zgodovini, spremljal je aktualno dogajanje v domovini, vse to predvsem v listu Druga vrsta, zlasti pa v Svobodni Sloveniji ter listu Misli. Zdomsko življenje je spremljal predvsem v Zborniku Svobodna Slovenija (1963) in Svobodni Sloveniji (1985), v katerih je pisal tudi o sporih in stikih z domovino (npr. o spravi s komunisti 1985; o procesu proti četverici in poboju domobrancev ter povojnih političnih procesih 1988, 1989 itd.), in v listu Misli (1990).

V Škofji Loki se je 1990 z referatom udeležil simpozija o očetu in istega leta v Ljubljani nastopil s svojo poezijo v Društvu slovenskih pisateljev.