Devidé, Zvonimir (1921–2011)

DEVIDÉ, Zvonimir (Zvonimir Joseph), citolog, botanik (r. 6. 8. 1921, Lenart; u. 10. 9. 2011, Zagreb, Hrvaška). Oče Bogdan Devidé, lekarnar, farmacevt, mati Matilda Devidé, r. Fischbach. Žena Vanda Kochansky Devidé, geologinja, paleontologinja.

Po opravljeni gimnaziji v Mariboru 1939 je študiral naravoslovne znanosti na filozofski fakulteti v Zagrebu (Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1939–41, biologija) in na Dunaju (1941–44, biologija, kemija, fizika), diplomiral 1944 na Dunaju in doktoriral z disertacijo Stanica bezbojnih sumpornih bakterija 1954 v Zagrebu. Od 1948 je deloval kot asistent v botaničnem zavodu prirodoslovno-matematične fakultete v Zagrebu (Botanički zavod Prirodoslovno-Matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu). Tam je 1961 postal izredni, 1970 pa redni profesor celične biologije in fiziologije rastlin. 1954–73 je vodil laboratorij za elektronsko mikroskopijo na inštitutu Ruđer Bošković (Institut »Ruđer Bošković«) v Zagrebu. Upokojil se je 1986.

Razvil je dve novi metodi za vzgojo celic redkih brezbarvnih kemolitotrofnih žveplovih bakterij iz Jadranskega morja (Leucothiobacteria) in prispeval nova spoznanja pri razumevanju njihove zgradbe. Med kariološkimi raziskavami migetalkarjev je dokazal obstoj posameznih kromosomov med mejozo ter prispeval k razumevanju strukture poliploidnih jeder in vloge endomitoze pri njihovem razvoju. Postavil je temelje raziskav rasti in razvoja rastlinskih celic v pogojih in vitro. Pri raziskavah triploidnih jeder boba (Vicia faba) je dokazal številne mutacije kalusnih celic in zmanjšano ploidnost celic v korist diploidov v subkulturah. Devidé je pripeljal elektronsko mikroskopijo na inštitut Ruđer Bošković v Zagrebu. Ta razvoj je omogočil raziskave reverzibilnih pretvorb kromoplastov v kloroplaste pri buči (Cucurbita pepo L.) ter študij ultrastrukturnih in funkcionalnih lastnosti plastidov listov javorja, jesena in kaline ter cvetov številnih rastlinskih vrst. Kot mentor je z raziskavami različnih dejavnikov (dolžina dneva, mikroelementi) cvetenja vodne leče pomembno vplival na raziskovalno delo Božidarja Kranjčiča (Univerza v Mariboru).

Bil je med ustanovnimi člani jugoslovanskega društva za rastlinsko fiziologijo (Jugoslavensko društvo za biljnu fiziologiju), ob boku Mirana Vardjana (Ljubljana), Mirjane Nešković (Beograd) in Miloja Sarića (Novi Sad), ter njegov predsednik (1972–75). Poleg tega je bil predsednik hrvaškega biološkega društva (Hrvatsko biološko društvo, 1974–76) in vodja hrvaške sekcije za elektronsko mikroskopijo (Sekcija za elektronsku mikroskopiju Hrvatskog prirodoslovnog društva, 1984).

Svoja znanstvena dela je predstavil na več kot sedemdesetih znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Bil je organizator evropskega fotobiološkega srečanja (European Photobiology Symposium) na Hvaru 1967, srečanja jugoslovanskega društva za rastlinsko fiziologijo (Symposium of the Yugoslav Society of Plant Physiologists) v Stubičkih Toplicah 1975 in petega jugoslovanskega simpozija za elektronsko mikroskopijo (5th Yugoslav Symposium for Electron Microscopy) na Plitvičkih Jezerih 1986. Njegova bibliografija obsega številne prispevke za leksikone in (splošno, medicinsko, gozdarsko) enciklopedijo ter strokovna dela o pripravi vzorcev za elektronsko mikroskopijo. Njegovo najobsežnejše in najvplivnejše strokovno delo je prevod splošnega dela Učbenika botanike za visoke šole (Strasburgerjev učbenik, 31. izdaja) 1982. Gre za prvi učbenik splošne botanike v tedanji Jugoslaviji, doživel pa je tudi dva ponatisa. Devidé je bil zelo cenjen kot učitelj. Bil je velik zagovornik varovanja narave. Pomembno je prispeval k razvoju številnih področij biologije rastlin in rastlinske mikroskopije. Med njegovimi učenci so bili številni ugledni hrvaški profesorji in znanstveniki, mnogi so soavtorji njegovih najodmevnejših znanstvenih del (Marijana Krsnik-Rasol, Dražena Papeš, Sibila Jelaska, Ivan Regula).

Devidé je bil član hrvaške akademije znanosti in umetnosti (Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti; do 1991 imenovana Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti – JAZU). 1976 je prejel nagrado Ruđer Bošković, 1980 pa je bil imenovan za častnega svetnika inštituta Ruđer Bošković. 1981 je postal član New York Academy of Sciences. Za svoje pionirsko delo na področju sodobne biologije rastlin je 1985 prejel red zaslug za delo z zlatim vencem. 2024 je Hrvaško mikroskopijsko društvo »Zvonimir Devidé« začelo s podeljevanjem nagrade Zvonimirja Devidéja mikroskopistom za prispevek k delu društva in razvoju mikroskopije na Hrvaškem.

Dokazal se je tudi kot izvrsten amaterski glasbenik in član društvenega orkestra hrvaškega glasbenega zavoda (Društveni orkestar Hrvatskog glazbenog zavoda), v katerem je od 1984 vodil sekcijo za violo in violinsko glasbo. Nastopal je kot solist na violi d'amore. Mednarodno violsko društvo iz Salzburga ga je 1984 odlikovalo s srebrnim violinskim ključem.