Drovenik, Božidar (1940–2020)

DROVENIK, Božidar (Božo Drovenik), biolog, speleolog, entomolog (r. 16. 2. 1940, Celje; u. 12. 5. 2020, Kamnik). Oče Božidar Drovenik, učitelj, mati Vida Drovenik, r. Krolnik, učiteljica.

Mladost je od 1947 preživel v Špitaliču pri Motniku, od 1950 v Zgornjem Tuhinju, ob vznožju Menine planine. Po končanem četrtem razredu so ga starši vpisali v nižjo gimnazijo v Ljubljani. Prebival je v internatu, Domu Ivana Cankarja, kjer je kot vzgojitelj delal biolog Branko Vesel, ki je v njem prepoznal naravoslovni talent in ga seznanil z dvema takrat vplivnima biologoma, Savom Brelihom in Janom Carneluttijem, ki sta ga mentorsko uvedla v svet entomologije. Šolanje je nadaljeval na višji gimnaziji, a se je po enem letu prepisal na Srednjo tehniško tekstilno šolo v Kranju, jo 1961 uspešno zaključil ter se kot tekstilni tehnik zaposlil v tovarni Rašica.

1962 je odšel na služenje obveznega vojaškega roka v Valjevo, ob vrnitvi domov pa se je odločil za vpis na študij biologije. 1964 je uspešno opravil diferencialni izpit in se vpisal na Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Med študijem je pri Biološkem društvu v Ljubljani ustanovil entomološko sekcijo ter organiziral redne tedenske raziskovalne ekskurzije in mesečna predavanja. Sodeloval je z Gozdarskim inštitutom in med počitnicami vodil terenske raziskave popisa vegetacijskih gozdnih združb Kočevske in Gorenjske. Septembra 1967 se je kot biolog speleolog honorarno zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni, kjer je Egonu Pretnerju pomagal pri raziskovanju jamske favne v Sloveniji. 1970 je diplomiral z nalogo Krešiči (Carabidae) Menine planine.

1972 se je kot asistent zaposlil na Biološkem inštitutu SAZU v Ljubljani, kjer sta 1975 z mentorjem njegove diplomske naloge in doktorske disertacije, Janezom Matjašičem, postala sodelavca. 1979 je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktoriral s temo Cenotske, ekološke in fenološke raziskave karabidov (Carabidae - Coleoptera) v nekaterih mraziščih Trnovskega gozda (Smrečje, Smrekova draga). Na Biološkem inštitutu SAZU je bil 1979 izvoljen v naziv znanstveni sodelavec, 1984 v naziv višji znanstveni sodelavec in 1990 v naziv znanstveni svetnik. Bil je član Znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija (BIJH) ZRC SAZU (1994–99 ter od 2004 do upokojitve novembra 2005).

Glavna taksonomska skupina, ki je bila predmet njegovih raziskav, so bili hrošči (še posebej rod Carabus), zato je zbiral material z vsega sveta in ustvaril pregledno zbirko, ki jo hrani BIJH ZRC SAZU. Preučeval jih je tako v Sloveniji kot na širšem balkanskem območju, vse do Grčije in Turčije.

Njegovi podatki so deloma zbrani v podatkovni zbirki FloVegSi BIJH ZRC SAZU, precej pa jih ostaja v rokopisu, kot njegovi osebni zapiski. V podatkovno zbirko FloVegSi je vnesel več kot 3000 popisov z več kot 6100 podatki o 1350 rastlinskih vrstah ter okrog 9000 podatkov o 1470 vrstah hroščev, ki jih je zbral v obsežni fizični entomološki zbirki. Ta obsega okrog 160 entomoloških škatel z več sto tisoč osebki hroščev, ki jih je sam prepariral in so večinoma shranjeni v entomološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije, manjši del zbirke pa je ohranjen na BIJH ZRC SAZU. Njegovi podatki se nanašajo na vsaj 800 opravljenih dni terenskega dela na več kot 1000 različnih nahajališčih po Sloveniji in drugod.

Za znanost je sam in skupaj s sodelavci opisal tri nove vrste jamskih hroščev, enega mrharja (Oryotus raduhensis, skupaj z Romanom Mlejnekom in Josefom Moravcem, 1995) ter dva krešiča (Orotrechus slapniki, skupaj z Mlejnekom in Moravcem, 1997; Anophthalmus kamnikensis, 1987). Pri slednjem je opisal še podvrsto Anophthalmus kamnikensis tonklii (1989). Po njem je poimenovanih sedem taksonov (vrst in podvrst) ter en podrod z devetimi vrstami.

Imel je ključno vlogo pri ustanovitvi Jamarskega kluba Kamnik (1977) ter pri ustanovitvi, vodenju in delu Slovenskega entomološkega društva Štefana Michelija; njegov predsednik je bil 1971–74, 1980–88 in 1994–2000. Aktivno je sodeloval v številnih društvih, kot npr. v Jugoslovanskem entomološkem društvu, Jamarskem društvu Železničar, Prirodoslovnem društvu Slovenije, Botaničnem društvu Slovenije, mednarodnem prirodoslovnem društvu Clusius (Internationale Clusius-Forschungs Gesellschaft s sedežem v Güssingu, Avstrija) ter v Društvu ljubiteljev starodobnikov v Kamniku. Od 1985 je bil dopisni član koroškega znanstveno naravoslovnega društva v Celovcu, od 1993 pa član mednarodnega komiteja SIEEC – združenja za raziskave srednjeevropske entomofavne (Societas Internationalis Entomofaunistica Europae Centralis). 1994 je bil izbran za člana slovenskega komiteja za Evropsko leto narave 1995; bil je stalni svetovalec za ekološko problematiko pri graški ustanovi STEWEAG.

Bil je član uredniškega odbora Kamniškega zbornika, odgovoren za naravoslovne vsebine (1998–2014). Njegovo uspešno delovanje na področju naravoslovja se je kazalo v objavi osmih naravoslovnih razprav, v katerih je obravnaval predvsem favno hroščev Kamnika in njegove okolice (Kamniške Alpe, Menina planina idr.), kot urednik pa je k objavljanju pritegnil številne naravoslovce in pomagal pri strokovni presoji ter objavi razprav v Kamniškem zborniku.

Pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu se je nenehno izkazoval s številnimi objavami, predavanji doma in v tujini ter organiziranimi strokovnimi ekskurzijami in razstavami. Njegova bibliografija obsega več kot 150 enot, znanstvenih in strokovnih prispevkov ter samostojnih poglavij v monografskih publikacijah; sodeloval je pri štirih strokovno-znanstvenih monografijah, pisal je tudi poljudne prispevke v različnih občilih.

1995 je prejel priznanje zlati znak ZRC SAZU za izdajo monografije Catalogus faunae: Carabiden der Balkanländer. Coleoptera. Carabidae, ki sta jo izdala skupaj s Heinzom Peksom.