Dovžan, Alenka (1976–)

DOVŽAN, Alenka, alpska smučarka (r. 11. 2. 1976, Jesenice). Oče Jože Dovžan, ekonomist, mati Vesna Dovžan, r. Kos, ekonomistka. Partner Edin Karahodžić, hokejist.

Odraščala je na železarskih Jesenicah, ki so tradicionalno zapisane športu. Obiskovala je Osnovno šolo Toneta Čufarja na Plavžu, zahodnem delu Jesenic, kjer je najprej trenirala športno gimnastiko pri trenerju Leonu Mesariču, nekdanjem državnem reprezentantu v tej športni panogi. Sedmi in osmi razred osnovne šole je obiskovala v Mojstrani, ker se je družina preselila na Dovje.

S smučanjem se je začela resneje ukvarjati pri dvanajstih letih, ko se je priključila domačemu Smučarskemu klubu Jesenice in mu ostala zvesta do konca svoje športne poti. Odločitvi o prestopu od gimnastike k alpskemu smučanju je botrovalo njeno zdravstveno stanje, kot astmatičarki ji je namreč bolj odgovarjal šport na prostem. V državni reprezentanci je 1993–2003 nastopila na treh olimpijskih igrah (1994, 1998, 2002), najodmevnejše dosežke pa beležila v najstniških letih. Kot osemnajstletnica je dosegla svojo edino zmago na tekmah svetovnega pokala, na smukaški tekmi v Cortini d’Ampezzo januarja 1994. V Lillehammerju na Norveškem je mesec pozneje osvojila prvo olimpijsko kolajno v samostojni slovenski državi. Njena odlična pripravljenost v slalomu in smuku se je pokazala na kombinacijski tekmi, kjer je osvojila 3. mesto. Boljši od nje sta bili le Švedinja Pernilla Wiberg in švicarska šampionka Vreni Schneider. Podviga nista bila naključna. V sezono 1993/94 je vstopila odlično pripravljena in nasploh je bilo to uspešno obdobje zelo močne ženske alpske reprezentance z Natašo Bokal, Urško Hrovat, Špelo Pretnar, Katjo Koren in Mojco Suhadolc, ki so dobile vzdevek »vražje Slovenke«.

Med kariero se ni specializirala za disciplino ali dve, temveč je veljala za vsestransko smučarko, kar so potrjevali prav njeni olimpijski dosežki. Poleg brona v Lillehammerju je bila na smukaški tekmi šestnajsta, v Naganu 1998 v veleslalomu sedemnajsta, štiri leta pozneje pa v Salt Lake Cityju na slalomski tekmi sedemnajsta. Na svetovnih prvenstvih je nastopila štirikrat (1997, 1999, 2001, 2003), najvidneje 1999 v Vailu, kjer je bila v slalomu dvanajsta.

Poldrugo leto po svojem zadnjem olimpijskem nastopu v Salt Lake Cityju je novembra 2003 sklenila pot aktivne smučarske tekmovalke na najvišji ravni, se nekaj časa ukvarjala s treniranjem naraščajnikov pri matičnem klubu na Jesenicah, nato pa je novo življenjsko obdobje namenila gostinsko-turistični dejavnosti. S partnerjem Edvinom Karahodžićem, nekdanjim slovenskim hokejskim reprezentantom, sta v središču Jesenic odprla gostinski lokal z restavracijo in prenočišči Ejga Jesenice, kjer imata tudi mali olimpijski kotiček z razstavljeno smučarsko opremo in prvo olimpijsko kolajno v zgodovini samostojne Slovenije.

1994 je prejela Bloudkovo plaketo, 2019 je bila sprejeta v hram slovenskih športnih junakov.