Detela, Oton, pl. (1839–1917)

DETELA, Oton (Oto Detela, Oton pl. Detela, Otto Detela, Otto Edler von Detela), politik (r. 12. 11. 1839, Sveti Duh, Ajmanov grad; u. 12. 3. 1917, Sveti Duh, Ajmanov grad, pokopan v Stari Loki). Oče Danijel Detela, posestnik, mati Jožefa Detela, r. Dietrich. Sin Oto Detela, okrajni glavar.

O Detelovem šolanju ni podatkov. Bil je lastnik posestev Ajmanov grad, Šempeter pri Kranju in Turn pod Novim gradom. V kranjskem deželnem zboru je bil poslanec trideset let (1877–1908); za deželnega poslanca kmečkih občin kranjskega, tržiškega in škofjeloškega sodnega okraja je bil prvič izvoljen 1877, 1883–89 je bil poslanec mest Kranj in Škofja Loka, sicer pa prej omenjenih občin. 1883 je bil izvoljen za člana deželnega odbora, kar je ostal do 1891, ko je bil imenovan za deželnega glavarja Vojvodine Kranjske in to funkcijo opravljal do 1908. Kot deželni glavar je bil hkrati predsednik deželnega odbora.

Politično je bil usmerjen konservativno nacionalno. Ob pozdravnem nagovoru novega deželnega predsednika Vojvodine Kranjske Viktorja barona Heina 1892 je govoril le v nemščini, kar mu je del slovenske politike ostro očital. Slovenski narod je njegov nagovor označil za škandal. Očitali so mu popuščanje nemškemu pritisku ter se še 1905 pritoževali zaradi nemškega uradovanja v kranjskem deželnem odboru.

Detela je bil dejaven tudi na gospodarskem področju, predvsem v kmetijstvu. Član Kranjske kmetijske družbe je bil od 1869, v njen glavni odbor je bil izvoljen 1875. Za njenega predsednika je bil izvoljen 1901 in to ostal do 1908, ko je bil imenovan za njenega častnega člana. Zaslužen je bil za ureditev kmetijskega davka; kot predsednik komisije za pogozdovanje Krasa je odigral pomembno vlogo tudi na tem področju. Bil je predsednik deželnega sveta za železnico in eden najstarejših rednih članov Muzejskega društva za Kranjsko, 1892–98 je bil njegov odbornik. Redni član je ostal do 1916.

Zaradi prizadevanja za dobrobit Vojvodine Kranjske je bil 1883 odlikovan z redom Franca Jožefa z zvezdo, deset let kasneje je prejel viteški red železne krone tretje stopnje, 1898 oz. 1900 je bil povzdignjen v dedni plemiški stan s častnim nazivom Edler, 1907 pa je bil sprejet v gosposko zbornico dunajskega državnega zbora kot dosmrtni član. Imenovan je bil tudi za častnega člana trgov Vrhnika in Radeče ter občin Smlednik, Šenčur pri Kranju, Hrastje, Šentjošt, Kovor, Križe pri Tržiču, Moravče, Selca, Sodražica, Nemška Loka, Spodnji Logatec in Voglje. V Kranju so 1996 po njem poimenovali ulico.