Držaj, Peter (1913–1944)

DRŽAJ, Peter, zdravnik (r. 26. 2. 1913, Stična; u. 25. 12. 1944, Češnjice v Tuhinju, pokopan v Velikem Gabru). Oče Peter Držaj, komisar/upravnik finančne kontrole, mati Frančiška Držaj, r. Strmec. Sestra Marija Maren Držaj, zdravnica.

Od oktobra 1920 je z družino živel v Ljubljani, kjer je obiskoval in zaključil srednjo šolo. V tem času je bil dejaven tudi pri skavtih. V študijskem letu 1931/32 je na nepopolni medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani začel s študijem medicine. Nadaljeval ga je v Beogradu in Zagrebu, kjer je 1938 diplomiral. Po tem je opravil služenje vojaškega roka in se oktobra 1939 zaposlil kot sekundarij (sobni zdravnik) v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, kjer je deloval do konca 1940, ko je bil vpoklican na orožne vaje jugoslovanske vojske v Škofjo Loko. Na začetku druge svetovne vojne na Slovenskem in ob kapitulaciji jugoslovanske vojske aprila 1941 je odšel v Ljubljano, kjer je kot praktikant deloval v Bolnici za duševne bolezni Ljubljana Studenec. Kmalu se je pridružil skupini zdravnikov, ki so se odločili za odpor proti okupatorju in so v Ljubljani v okviru OF oblikovali Zdravniški matični odbor OF. Organiziral je odbor OF med zdravniki in osebjem v Bolnici za duševne bolezni Ljubljana Studenec in na njenem oddelku na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Italijanski okupator ga je 27. novembra 1941 po izdaji aretiral, februarja 1942 ga je specialno italijansko sodišče obsodilo na kazen enega leta prisilnega in nadzorovanega bivanja (konfinacije), ki jo je prestajal v italijanskih krajih Padova, Ferrara, Ancona, Casoli (Chieti) in Pisticci ter v italijanski deželi Kalabriji. Od tam je po padcu fašizma v Italiji 25. julija 1943 pobegnil in se vrnil v Slovenijo. Pridružil se je partizanski vojski in deloval v partizanski saniteti. Septembra 1943 je postal sanitetni referent Šlandrove (6.) brigade, ki se je takrat nahajala v Novem mestu in okolici. Vodil je evakuacijo ranjencev iz Novega mesta v Toplice (danes Dolenjske Toplice), kjer je nato med 15. in 29. septembrom 1943 vodil Slovensko vojno partizansko bolnico Toplice, ki se je nahajala v kopališkem in invalidskem domu. Do 9. oktobra 1943 je nato deloval kot sanitetni referent v 9. brigadi (Kočevski), potem pa do začetka aprila 1944 kot sanitetni referent 18. divizije. Prostovoljno se je javil za odhod na Štajersko, kamor ga je konec marca ali v začetku aprila 1944 poslalo vodstvo slovenske partizanske sanitete, ker je tam primanjkovalo zdravnikov. Sprva je deloval kot referent za bolnice pri štabu 4. operativne cone (vojaško partizansko vodstvo na Štajerskem). Aprila in v začetku maja 1944 je vodil delovno ekipo, ki je gradila skrito partizansko bolnico v gozdu pod Velikim Travnikom, severno od Ljubnega ob Savinji. Po dograditvi prvih treh objektov je upravo bolnice in vodenje gradnje predal kirurgu Virgilu Krasniku - Svatu. Poimenovala sta jo Slovenska vojna partizanska bolnica Celje. Držaj je 9. maja 1944 na Graški Gori sodeloval v pogovorih o organizaciji partizanskih bolnic na Štajerskem, na katerih so določili, da se tudi na območju Pohorja postavijo skrite partizanske bolnice. Vodstvo sanitete slovenske partizanske vojske ga je 5. julija 1944 imenovalo za sanitetnega referenta 4. operativne cone. To zadolžitev je opravljal do 25. decembra 1944, ko je bil v bližini Češnjic v Tuhinju v napadu nemške vojske smrtno ranjen, medtem ko je ščitil umik svojih soborcev in ranjencev. Pokopali so ga v Češnjicah v Tuhinju v skupnem grobu padlih partizanov. Kasneje je bil prekopan na pokopališče v Velikem Gabru.

Med študijem je sodeloval z levo usmerjenimi organizacijami. Ni bil član Komunistične partije. Med prvimi se je priključil Zdravniškemu matičnemu odboru OF, ki je s somišljeniki razširjal program OF za boj proti okupatorju in na skrivaj zbiral sanitetni material. Ob prestajanju konfinacije v kraju Pisticci so mu italijanske oblasti dovolile opravljati delo zdravnika. Po odhodu v partizane je deloval kot partizanski zdravnik in organizator zdravstvene oskrbe ranjencev in bolnikov brigade in divizije. Zanje je organiziral tudi evakuacijo z bojišč in jim nudil zdravljenje. Na Štajerskem (območje 4. operativne cone) je sprva deloval pri organizaciji partizanskih bolnic. Po imenovanju za sanitetnega referenta 4. operativne cone je bil zadolžen za organizacijo, nadzor in delovanje partizanske sanitete na Štajerskem (skrite partizanske bolnice in zdravstvena oskrba v vojaških enotah). Prizadeval si je za izboljševanje in strokovno delo sanitetne službe, izboljšavo higiene, skrbel za postavitev in šolanje ustreznega sanitetnega kadra ter za delovanje mobilne kirurške ekipe. Eden od partizanskih zdravnikov ga je ocenil kot dobrega organizatorja in prijaznega človeka v odnosu do soborcev in bolnikov. Imel je vojaški čin kapetan.

Po njem so poimenovani Bolnišnica dr. Petra Držaja v Ljubljani (ustanovljena 1963; v avli bolnišnice je Držajev doprsni kip, delo Antona Sigulina), Kulturno umetniško društvo dr. Petra Držaja v krajevni skupnosti Veliki Gaber (ustanovljeno 1967) v občini Trebnje in Športno-rekreativno društvo dr. Petra Držaja (ustanovljeno 1986) v četrtni skupnosti Šiška v Ljubljani. Včasih sta se po njem imenovali krajevna skupnost Šiška v Ljubljani (do uvedbe četrtnih skupnosti) in osnovna šola v Velikem Gabru.