Dolenc, Mate (1945–)

DOLENC, Mate (rojstno ime Matevž Dolenc), pisatelj, prevajalec (r. 5. 10. 1945, Ljubljana).

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost, vendar študija ni dokončal. Zaposlil se je pri Mladini (1976 ali 1977), od 1979 deluje kot svobodni pisatelj.

V šestdesetih letih 20. stoletja je začel z revijalnimi objavami, 1970 je izšla knjiga kratke proze Menjalnica. Na začetku je pisateljsko sodeloval z Dimitrijem Ruplom (Peto nadstropje trinadstropne hiše, 1972) in Slavkom Preglom (Razkošje v glavi/Nenavadna Slovenija, 1974). V sedemdesetih letih 20. stoletja so izšli tudi samostojni romani in zbirke kratke proze Aleluja Katmandu (1973), Potopljeni otok (1976), Gorenčev vrag (1977). V enem od osrednjih del, romanu Vampir z Gorjancev iz 1979, združuje realizem in fantastiko. Sočasna literarna kritika (Marjan Rožanc) je v romanu prepoznala izrazito režimsko kritiko (vladajoči kot vampirji). Po romanu je bil 2008 posnet istoimenski film. Od osemdesetih let 20. stoletja so se kontinuirano pojavljale tudi objave za otroke in mladino, med njimi zbirka pravljic Morska dežela na železniški postaji (1986). 1988 je izšel mladinski roman Golo morje, 1989 ekološka povest Strupena Brigita. Za otroke in mladino je med drugim napisal še zbirke pravljic in kratke proze Velika ptičja zadeva (1987), Leteča ladja (2002), Zabloda laboda in druge zgodbe (2006), Polnočna kukavica in druge zgodbe (2008), Kraljičin lipicanec in druge zgodbe (2009), Mali princ z otoka in Krave so mi povedale (oboje 2012), Kako dolg je čas (2019), Maščevanje male ostrige (2010). Delo za odrasle obsega med drugim tudi zbirke kratke proze Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji (1985), Praznik republike ali abrakadabra (1987), izbor kratke proze Rum in šah (1993), romane Njen modri dežni plašč (1990), Pes z Atlantide (1993) in Morje v času mrka (2000), po katerem je bil 2008 posnet istoimenski celovečerni film. V slovensko literaturo se je zapisal tudi s potopisom Ozvezdje Jadran (1998).

Literarna veda Dolenca generacijsko in po značilnostih literarnega pisanja postavlja ob bok Emilu Filipčiču, Branku Gradišniku, Marku Švabiču in Frančku Rudolfu, za katere je značilno eksperimentiranje z žanri, tematsko in snovno pa avantura in eksotika. Z romanom Vampir z Gorjancev, v katerem se ob realistične pripovedne prvine meša fantastika, je Dolenc konec sedemdesetih let 20. stoletja z generacijo vred že nakazal pot v postmodernizem. Njegovo osrednje tematsko zanimanje je od vsega začetka upovedovanje boemskega življenja, ki se vsaj v osemdesetih letih seli na Jadransko morje: otoki in morski svet so v zadnjih desetletjih Dolenčevega ustvarjanja postali njegov prepoznavni, zelo prepričljiv svet doživetij in ubesedovanja.

Dolenc je bil za svoja dela večkrat nagrajen. Prejel je Levstikovo nagrado za pripoved Morska dežela na železniški postaji (1986), Kajuhovo nagrado za mladinsko pripoved Strupena Brigita (1990), nagrado večernica za Maščevanje male ostrige (2011), dvakrat je prejel nagrado desetnica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za otroško in mladinsko književnost: za kratko prozno delo Leteča ladja (2004) in za delo Mali princ z otoka (2015). Nagrajen je bil tudi za prozo za odrasle: za roman Pes z Atlantide ter izbor kratke proze Rum in šah je prejel nagrado Prešernovega sklada (1995).